Page 105 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

Preglednica 2.10 Velikostne skupine kmetij in stopnja njihove samooskrbnosti
z žitom v Tomaju
() () () () () () ()
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
– ha  , , , , ,
Skupaj  , , , , ,
Opombe Naslovistolpcev:(1)velikostkmetije (ha),(2)številokmetij,(3)medianavelikosti
kmetij (ha), (4) mediana obsega njiv (ha), (5) povprečno število članov gospodinjstva, (6)
samooskrbne kmetije z žitom (), (7) mediana stopnje samooskrbnosti (). Po podatkih iz
ast, cf e, 819.02 (1818–1822; 1839), 820.07 (1823–1828); šak žt, sa 2.

katerimi je razpolagal posameznik, je le-te smiselno analizirati v relaciji
do velikosti gospodinjstva na dva načina. Prvi je s pomočjo korelacijskega
koeficienta, drugi pa s pomočjo regresijske analize. Če velikost njiv na po-
sameznika in velikost gospodinjstva analiziramo na ravni celotne vasi, pri
regresiji dobimo rezultate, ki nam kažejo na neizvedljivost tovrstne stati-
stične analize, in sicer zaradi prevelike naključnosti podatkov. Korelacijski
indeks znaša –0,07, kar kaže na neznatno povezavo med spremenljivkama,
kar pomeni, da na ravni vasi velikost njiv, ki so bile v razpolago posame-
zniku, in številčnost gospodinjstev nista povezani.
V primeru da enako analizo izvedemo na skupinah kmetij po velikostnih
skupinah (kot v preglednici 2.10), ugotovimo, da se neizvedljivost statistič-
ne analize kaže samo pri nekaterih skupinah posestnikov: pri najmanjših,
ki so posedovali manj kot en hektar zemlje, pri skupini posestnikov s tri
do pet hektarjev in pri skupini posestnikov, katerih kmetije so obsegale
med 20 in 30 hektarjev. Naj pri tem pojasnimo, da največja kmetija, ki si-
cer predstavlja svojo skupino zaradi velikega razkoraka med njo in njeno
predhodnico, ni zajeta v analizo, saj enega samega primera ni mogoče sta-
tistično analizirati. Torej, nezmožnost analize opazovanih spremenljivk je
prisotna samo pri zgoraj naštetih skupinah posestnikov. Za vse ostale sku-
pine posestnikov pa sta regresijska analiza in izračun korelacijskega koe-
ficienta izvedljiva ter precej zgovorna. Skupine posestnikov s kmetijami z
od ena do tri, s pet do osem in z deset do 20 hektarjev kažejo zmeren vpliv

103