Page 106 - Tomajci

Leonida Ravšelj

Preglednica 2.11 Vrednosti regresijske analize in korelacijskega koeficienta
po velikostnih skupinah kmetij v Tomaju
Koeficient Velikostna skupina (ha)
– – – – – – – Vsi
Determinacijski – , – , , , – –
Korelacijski* , –, –, –, –, –, –, –,
Opombe *0,00 – ni povezanosti, 0,01–0,19 – neznatna povezanost, 0,20–0,39 – niz-
ka/šibka povezanost, 0,40–0,69 – srednja/zmerna povezanost, 0,70–0,89 – visoka/močna
povezanost, 0,90–0,99 – zelo visoka/zelo močna povezanost, 1,00 – popolna povezanost.

razpoložljivih njiv na velikost gospodinjstva. Tudi korelacijski koeficient je
pri teh skupinah najvišji in se giblje med –0,73 in –0,81, kar kaže na moč-
no obratno sorazmerno povezavo med opazovanima spremenljivkama. Le
skupina posestnikov z 20 do 30 hektarjev zemlje je imela višji korelacijski
koeficient, in sicer v vrednosti –0,98, kar kaže na zelo močno negativno
korelacijo – z naraščanjem števila članov gospodinjstva upada velikost njiv
na posameznika in obratno (glej preglednico 2.11). Ta vrednost pa nam ne
pojasnidejanskegavplivaene spremenljivkenadrugo,saj nam regresija
kaže neizvedljivost analize pri tej velikostni skupini.
Če povzamemo, lahko vidimo, da je v skupinah posestnikov z ena do tri,
s pet do osem in z deset do 20 hektarjev mogoče zaznati zmeren vpliv raz-
položljivih njiv na velikost gospodinjstva ter močno povezanost med tema
dvema spremenljivkama. To nam pove, da je velikost razpoložljivih njiv do
neke mere vplivala na odločitve o uravnavanju števila družinskih članov,
vsekakor pa to ni bila edina od značilnosti, ki so vplivale na to. Ker so v
naši analizi zajete zgolj nekatere spremenljivke, ki jih lahko določimo za
kmečke obrate,in ne vse,na tem mestunimogoče ugotoviti, kateredru-
ge značilnosti kmečkega gospodarstva so vplivale na uravnavanje števila
članov gospodinjstva.

Dopolnilne dejavnosti prebivalstva
Tako v katastru kot v statusu animarum in matičnih knjigah na prvi pogled
izgleda, da so bili prebivalci Tomaja predvsem kmetje in se niso ukvarja-
li z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Ob podrobnejšem pogledu pa je
mogoče ugotoviti, da se je kmečko prebivalstvo zaposlovalo v različnih go-
spodarskih panogah. V opisu občine iz leta 1823 piše, da so se prebivalci
naselja Tomaj preživljali s kmetijstvom in da niso izdelovali ničesar razen
kmetijskih pridelkov. Dodatni zaslužek so iskali na poštno-trgovski cesti
iz Trsta proti Ljubljani, kjer so z živino prevažali blago, vendar le tiste dni,

104