Page 107 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

ko jim je delo na polju to omogočalo. Nekateri so se zaposlovali pri popra-
vilu omenjene ceste, drugi pa so hodili v Trst, kjer so opravljali delo težaka
(fakina) (ast, cf, e, 820.07 (1823–1828), 363v). Ta zapis le delno drži, saj
omenja le nekatere, verjetno za zapisovalca katastra pomembnejše, ali pa
mogoče bolj razširjene, dejavnosti kmetov, medtem ko jih mnogo ostane
neomenjenih.
Kras kot prehodna pokrajina je bil stoletja prostor prehodne trgovine
med morjem in zaledjem. Skladno s tem so se na tem območju razvile šte-
vilne dejavnosti, navezane na trgovino in prevoz. Poleg tega da so prebival-
ci kraških vasi oskrbovali bližnja mesta (Trst, Tržič in Gorico) s kmetijski-
mi pridelki, so v tiste kraje hodili tudi na delo (Melik 1960, 234). V katastru
je mogoče prebrati, da so leta 1830 prebivalci prodajali seno in vino. S te-
mi prihodki so kmetje plačevali razne stroške duhovnika, čevljarja, tkalca
in drugih obveznosti. Poleg tega je bilo istega leta v Tomaju 12 licenc oz.
patentov za obrt, med katerimi se omenjajo gostilničarstvo, krojaštvo, ko-
vaštvo idr. (ast, cf, e, 820.02, 111v–113). Natančen pregled drugih virov
nam razkrije, da kataster sam po sebi ne daje popolne slike o številčnosti
različnih gospodarskih dejavnosti, s katerimi se je ukvarjalo prebivalstvo
Tomaja. V matičnih knjigah se pri prebivalcih omenjajo mnogi poklici, in
čeprav se večina omemb nanaša na kasnejše obdobje (saj se navajajo pri
poroki ali smrti), jih je še vedno smotrno omeniti, saj s tem dobimo celo-
vitejšo sliko poklicne strukture kraja.
Prva od zaposlitev, ki jo je treba omeniti, je bilo kamnoseštvo. V vprašal-
niku iz leta 1819 Tomajci navajajo, da so v občini kamnolomi, ki tistim,
ki obvladajo to dejavnost, prinesejo dober zaslužek (ast, cf, e, 820.01
(1819–1829), 73). V dokumentih s konca 18. in iz prve četrtine 19. stoletja
se omenjajo kamnolomi v Nabrežini, Sesljanu, Križu in drugod (Brecelj idr.
1989, 62). Kaže torej, da je bil tudi v Tomaju kakšen kamnolom ali t.i. java,
ki so jih Kraševci odpirali na svoji zemlji za lastne potrebe ali za najemnike
(Križnar 1999, 233). V matičnih knjigah se pri nekaterih, sicer maloštevil-
nih, prebivalcih Tomaja omenja poklic »lapicida«, ki pomeni kamnoseški
mojster. Iz danih virov ni mogoče podati zaključka, v katerem kamnolomu
so bili zaposleni kamnoseški mojstri iz Tomaja niti v katerem obdobju so
bili dejavni. V poročnih in smrtnih knjigah je med letoma 1839 ter 1844 pri
štirih prebivalcih Tomaja mogoče najti omembo kamnoseškega poklica. Na
hišni številki 54 (Milič) je mogoče skozi opazovanje porok in rojstev ugoto-
viti dolgotrajnejše ukvarjanje s to dejavnostjo s strani očeta ter njegovega
sina. Večgeneracijska predanost kamnoseškemu delu je razvidna tudi na
hišništevilki58(Pupis),kijojepodrobnoraziskalinopisalBožidar Pre-

105