Page 103 - Tomajci
P. 103

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

                .
              Velikost njiv (ha)  .                    Linearno
                                                          Velikost njiv
                 .
                 .
                 .
                 .
                 .
                 .
                 .
                 .
                 .
                   . . . . . . . . . .  Velikost kmetije (ha)
             Slika 2.4 Razmerje velikosti njiv do velikosti kmetije (dejansko proti linearni) v Tomaju

             ti nekatere skrajnosti, kot so majhna gospodinjstva z velikimi deleži njiv ali
             obratno, številčna gospodinjstva z razmeroma skromnimi njivskimi povr-
             šinami, se dejansko stanje točneje pokaže z mediano, ki znaša 0,25 hektarja
             njiv na prebivalca Tomaja. Iz predstavljenih podatkov je jasno razvidno, da
             se vrednosti ujemajo, kar potrjuje, da je vas kot celota samooskrbna.
               Za prehransko samooskrbnost glede na pridelano žito je odločilna spre-
             menljivka obseg njiv na člana gospodinjstva, kar je mogoče potrditi z regre-
             sijsko analizo. Najprej se namreč izkaže, da obseg njivskih površin narašča
             z velikostjo kmetij s skoraj linearno funkcijo, kjer je korelacijski koeficient
             povezanosti med spremenljivkama 0,97, koeficient determinacije pa 0,94
             (slika 2.4). To pa ne pomeni, da je bil pri večini kmetij delež njiv v kon-
             stantnem ali zelo podobnem razmerju do njihove skupne velikosti. V pri-
             merjavi velikosti kmetij z deležem (odstotkom) njiv, ki so jih imele v lasti,
             se dejansko kaže obratno sorazmerje – z naraščanjem velikosti kmetij upa-
             da delež njiv. Ta je največji (100-odstoten) pri najmanjših kmetijah, nakar
             upada in doseže najnižjo vrednost pri 15,54.¹⁴ Če kot odvisno spremen-
             ljivko vzamemo stopnjo samooskrbnosti in kot neodvisno velikost kmetije
             ali velikost njiv, dobimo dokaj nizka koeficienta determinacije, in sicer 0,33
             za prvo in 0,37 za drugo, kar kaže, da ti dve spremenljivki sami po sebi ze-
             lo malo vplivata na stopnjo samooskrbnosti. Šele ko v regresijsko analizo
             kot odvisno spremenljivko pritegnemo stopnjo samooskrbnosti in neod-
             visno spremenljivko velikost njiv na prebivalca, se izkaže, da med njima
             obstaja skoraj linearna povezanost z vrednostjo 0,97 (slika 2.5), medtem


           ¹⁴ Izjema je tu le najmanjša kmetija, ki ni imela nič njiv, temveč le vrt.


                                                                            101
   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108