Page 101 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

vanjem pridelka kakovostnejših njiv. Hkrati tu želimo opredeliti prehran-
sko samooskrbnost na podlagi količine pridelanega žita, zato je treba za
ta namen prehransko samooskrbnost smiselno izračunati na osnovi bruto
namesto neto donosa, kakor so ga določili v katastru. Pri tem velja opozo-
riti, da niti katastrski neto donos niti izračun prehranske samooskrbnosti,
predstavljen v nadaljevanju, ne upoštevata dajatev zemljiškemu gospodu
(ki so v Tomaju za stara zemljišča znašale desetino pridelka, za novejša pa
več, a neenako) in tudi ne deželnih ter državnih davščin, ki so bremenile
kmečka gospodarstva. Zaradi tega nobeden od obeh izračunov ni popolno-
ma »neto«.
Prehranske potrebe, navedene v preživnini, so izražene v prostorskih
merah in pretvorjene v litre žita ter vina, zato je izračun pridelka smisel-
no izpeljati s podatki o pridelku v naravi. Med pridelki na njivah se, poleg
različnih vrst žita, vTomaju navajatatudi fižolinrepa, ki pa nistaupo-
števana v našem izračunu samooskrbnosti, saj se v preživnini ne navajata.
Zato bomo upoštevali le žito in vino. Za namen opredelitve stopnje samo-
oskrbnosti smo od bruto letnega pridelka odšteli le seme, ki so ga morali
kmetje spraviti za setev naslednje leto. Podatki o potrebah po semenu so
navedeni v dokumentu cenilnega operata, v vrstnem redu poenostavljene-
ga kolobarja njiv. Za potrebe določanja povprečne letne potrebe po semenu
smo sešteli količino semena za posamezen posevek v celotnem kolobar-
ju izbrane kategorije zemljišč, nato pa dobljeno vrednost delili s številom
let kolobarja. Na ta način smo za vsako vrsto žita in vsak kakovostni ra-
zred njiv dobili ter v nadaljevanju upoštevali povprečno količino semena v
okviru kolobarjenja. V zadnjem koraku smo od bruto letnega pridelka ži-
ta odšteli potrebno seme in tako dobili neto pridelek, ki nam je bil osnova
za izračun prehranske samooskrbnosti. Izračuni so bili izvedeni na parce-
lah, razvrščenih kot njiva ali njiva z vinsko trto, in sicer za vsak kakovostni
razred posebej.

Rezultati
Ko so prebivalce Tomaja spraševali o zadostnosti njihovega pridelka, so ti
leta 1819 odgovorili, da imajo premalo zemlje, da bi s pridelkom zadostili
lastnim potrebam, zato morajo žito vsako leto kupovati (ast, cf, e, 820.01
(1819–1829), 68). Izračuni prehranske samooskrbnosti pokažejo nekoliko
drugačno sliko, in sicer da je bila vas Tomaj razdeljena na pol: 38 kmetij
(52,05) je letno pridelalo dovolj žita za lastne potrebe, medtem ko ga je
35 (47,95) primanjkovalo. Skupno so Tomajci pridelali 167.901,07 litra ži-
ta, od tega 164.234,82 (97,82) na njivah v Tomaju in 3.666,25 (2,18) na

99