Page 97 - Tomajci

Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu

z naraščanjem velikosti kmetij narašča tudi število družinskih članov po-
sameznih kmetij in s tem tudi delež njiv na posameznika. V zaključnem
delu bomo pri izračunu samooskrbnosti kmetij lahko videli, katere od teh
skupin posestnikov so posedovale dovolj njiv za preživetje.
Analiza lastništva obdelovalnih in drugih zemljišč ter razmerij med po-
sameznimi površinami v celotni k.o. Tomaj je zgovorna tudi v primerjavi z
bližnjimi naselji. Primerjalna analiza namreč odraža podobno razdrobljeno
agrarno strukturo, kot jo je zaznati v približno 20 kilometrov oddaljenem
Rodiku. V Rodiku (in Kozini) je v času nastanka Franciscejskega katastra
prebivalo 476 prebivalcev. Na enega prebivalca je posledično odpadlo 0,29
hektarja njiv, 0,33 hektarja travnikov, 1,01 hektarja pašnikov, 0,06 hektar-
ja pašnikov z lesom, 0,72 hektarja gozdov in 0,01 hektarja vrta (Panjek
2021, 74). V enakem času je v Tomaju živelo 456 ljudi, pri čemer imam v
mislih kmečko prebivalstvo in kmečke posle. Če skupni obseg posameznih
zemljišč delimo s tem številom, dobimo povprečne vrednosti, ki so odpa-
dle na člana skupnosti. V Tomaju je torej v času nastanka Franciscejskega
katastra na prebivalca odpadlo 0,29 hektarja njiv (čistih in tistih v meša-
ni kulturi), 0,74 hektarja travnikov z lesom, 0,08 hektarja pašnikov, 0,06
hektarja pašnikov z lesom, 0,08 hektarja gozdov in 0,01 hektarja vrta. Če
te podatke primerjamo z Rodikom, lahko vidimo, da se je delež njiv, pašni-
kov z lesom in vrtov popolnoma ujemal. Odstopanje je opazno pri pašnikih
in gozdovih, saj jih je v Rodiku znatno več, travniki pa so tista kategorija,
ki je bila v Tomaju še enkrat tolikšna kot v Rodiku.
Razslojenost, ki se je širila v primorskih vaseh, nam je znana že vsaj od
konca srednjega veka. Drobljenje kmečkih obratov in vse manjša kmečka
posest sta bila posledica priložnosti na trgu dela, ki so se vse pogosteje od-
pirale z razvojem bližnjih mest Trsta in Gorice, vse boljših trgovskih poti in
razvoja drugih obrti. Zaradi kmečkega poseganja na trg dela in pridobiva-
nja dohodka, s katerim so kupovali hrano in druge življenjske potrebščine,
so kmetje lahko začeli prodajati del svojih posesti, saj jih za svoje prežive-
tje niso potrebovali.¹² Podobne trende drobljenja kmečke posesti je zaznati
tudi v Tomaju, kjer so, kot smo videli, skoraj polovico kmetij predstavljale
tiste, ki so posedovale premalo zemlje za svoje preživetje. Kot bomo videli
v nadaljevanju, je bilo tomajsko prebivalstvo aktivno tudi zunaj agrarnega
sektorja, kar mu je prinašalo dodaten zaslužek. Poleg tega pa, kot izvemo iz
Franciscejskega katastra, so se prebivalci udinjali tudi na večjih kmetijah.

¹² Za razlago drobljenja kmečke posesti in povodov za vključevanje v neagrarne dejavnosti
glej Panjek (2018b) in avtorje, ki jih tam navaja.

95