Page 146 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

lji. Pogovor med starši in VIZ mora temeljiti na skupnem iskanju ustreznih
strategij, ki bodo v pomoč otroku, ne glede na to, v kateri vlogi je. Svetovalni
delavec mora upoštevati načelo sodelovanja v svetovalnem odnosu in na-
čelo celostnega pristopa, saj je posameznik pri svojih ravnanjih del ožjega in
širšega socialnega okolja, kar pomeni, da so starši pomemben dejavnik pri
reševanju težav. Sodelovalen odnos je temelj za ustrezen načrt pomoči. Zelo
pomembno je, da starši čutijo, da jih VIZ spoštuje in razume, saj bo tako med-
sebojno zaupanje večje, starši pa bodo bolj prepričano in zavzeto sodelovali
pri obravnavi ter preprečevanju nasilja med vrstniki.
Obenem pa mora VIZ – suvereno in enotno – vseskozi zastopati stališče,
da je nasilje nesprejemljivo in da se bodo nanj zaposleni v VIZ tudi v bodoče
vedno, brez izjeme, odzivali. S tem VIZ krepi svojo kredibilnost in avtoriteto.
Oboje je nujno, če želimo biti, skupaj s starši, kos medvrstniškemu nasilju (Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo, , str. ).
V zadnjih desetletjih je prišlo do oblikovanja in poenotenja različnih strok
glede načel obravnave nasilja v medosebnih odnosih, ki veljajo za vse vrste
nasilja, tudi za medvrstniško (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ). Po-
membno je, da izhajamo iz naslednjih temeljnih načel (str. –):

– Na šoli imamo ničelno toleranco do nasilja (!). S tem načelom izrazimo
svoj odnos do nasilja; odločno želimo preprečevati vse oblike nasilja v
medosebnih odnosih v VIZ.
– Žrtvi verjamemo.Grezanajpomembnejšenačelo,skaterimupravičimo
zaupanje, ki nam ga je izkazala žrtev s tem, ko nam je povedala, kaj se
ji je zgodilo. Brez upoštevanja tega načela obravnava ni mogoča.
– Ne sodimo nasilja po lastnih čustvih in izkušnjah. Vsaka oseba indivi-
dualno doživi, občuti ter razume nasilno dejanje in posledice. Do tega
ima vso pravico in nihče je ne sme prepričevati o nasprotnem. Vsi njena
občutki, čustva in zaznave so normalni ter legitimni.
– Nasilno vedenje je izbira. Za nasilje je odgovoren povzročitelj. Za svoja
vedenja smo odgovorni sami! Čeprav gre za otroke, je potrebno vztra-
jati na odgovornosti (ne nujno kazni) za njihova dejanja, kajti naučiti jih
želimo, da bi znali naslednjič izbrati drugo obliko vedenja, ko se bodo
ponovno soočili s frustracijo, čustvi jeze, ljubosumnosti, strahu, zavisti,
žalosti, razočaranja.
– Ne minimaliziramo nasilja. Ker je doživljanje nasilja individualno, hkrati
pa smo odrasli pogosto v situaciji, da ne poznamo vseh dejstev, ni prav,
da nasilje vrednotimo, minimaliziramo, primerjamo z našimi preteklimi
izkušnjami. Vsak ima pravico do svoje izkušnje in njenega občutenja.

