Page 130 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

Med šolskim letom dobijo starši obvestila o ocenah. Ob zaključku pouka do-
bijo učenci spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete.
Ob koncu ., ., . in . razreda se znanje učencev preverja z nacionalnim
preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z uč-
nim načrtom. Za učence ., . in . razreda je nacionalno preverjanje zna-
nja obvezno, za učence . razreda pa je prostovoljno. Učencem . razreda, ki
opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola ob zaključku pouka izroči tudi
obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja (. člen Zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Zosn-H), ). Šola
starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja.
Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju
učencev. Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski
in se prvič vključijo v OŠ v Republiki Sloveniji v ., . oziroma . razredu, na-
cionalno preverjanje znanja v tem šolskem letu opravljajo prostovoljno (.
člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Zosn-H),
)
Da bi učencu s PPPU omogočili optimalno pokazati usvojeno znanje, prila-
goditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja ne smejo temeljiti le na reduk-
ciji in kompleksnosti snovi, temveč na iskanju načinov in oblik postavljanja
vprašanj, posredovanja odgovorov ter količini opor, ki mu jih nudimo. Pri-
lagoditve morajo upoštevati učenčeve posebne vzgojno-izobraževalne po-
trebe in njegova močna področja. V IP mora biti jasno in konkretno oprede-
ljeno, katere prilagoditve pri načinu preverjanja in ocenjevanja znanja uče-
nec potrebuje.
Pri preverjanju in ocenjevanju prilagajamo (Kavkler, ):

– način posredovanja učiteljevih vprašanj (vprašanja morajo biti jasna,
enoznačna, konkretna; kompleksnejša navodila naj se poenostavi; uči-
telj sproti preverja razumevanje);
– način posredovanja učenčevih odgovorov (poudarek je lahko na ust-
nem preverjanju, s praktičnimi izdelki, z grafično predstavljenimi rezul-
tati);
– obliko pisnih gradiv za preverjanje in ocenjevanje znanja (povečan tisk,
večji razmiki med vrsticami, vsako vprašanje na svojem listu, več vpra-
šanj izbirnega tipa ...);
– čas ocenjevanja znanja, ki ga ustrezno podaljšamo;
– prostorske pogoje (v primeru izrazitega strahu pri odgovarjanju pred
celim razredom učenčevo znanje preverjamo zunaj učilnice);
– organizacijo preverjanja (preverjanje v več delih);

