Page 126 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

ki jih lahko izboljša. Svetovalec mora biti pri dajanju povratne in-
formacije osredotočen na proces in ne na končni produkt. Če že-
limo graditi na pozitivni samopodobi otroka, ga ne smemo preti-
rano hvaliti. Povratna informacija v obliki sodbe, hvale ali nagraje-
vanja otroku predstavlja iztočnice idealnega vedenja, ki jim mora
slediti, če nam želi ustreči in dobiti pozitivno povratno informacijo.
Povratna informacija, ki je vrednotena z idealnim jazom in dejanji,
ki do njega pripeljejo, lahko povzroči zmedo in obnašanje, ki je pre-
težno podvrženo zunanjim dejavnikom. Otrokova notranja motiva-
cija izgubi svojo vrednost, zanj so pomembni zgolj zunanji dražljaji
in zunanji svet, ki idealizira njegovo podobo.
– Uporabi pohvale oziroma potrditve za opravljeno prizadevanje –
namesto potrditve o izjemni sposobnosti otroka; uporaba osebnih
»jaz« sporočil – namesto »ti« sporočil; pohvala procesa in ne konč-
nega rezultata. Podobno je tudi pri kritiki, saj moramo grajati otro-
kovo vedenje in ne otroka samega.
– Harmonični in uravnovešeni povratni informaciji o otrokovih napa-
kah in z njimi povezanih neuspehih. Obstajata dve vrsti negativne
povratne informacije: otrokovo zaznavanje in posledično prepriča-
nje, da v nečem ni uspešen, ter negativna povratna informacija po-
membnih drugih. Obe sta lahko zmotljivi in privedeta do številnih
težav. Svetovalec mora razumeti otrokove občutke, ki so spremlja-
joči dejavniki določenega neuspeha. Pri tem se mora zavedati, da je
dovolj en sam neuspeh, da ga otrok posploši na vsa življenjska pod-
ročja. Z njim se mora odkrito pogovoriti o čustvih, ki jih doživlja, in
o reorganizaciji aktivnosti, pri kateri mu je spodletelo. Otroka mo-
ramo naučiti, da so neuspehi del življenja, s katerimi se moramo vsi
soočiti, in ga naučiti uravnoteževanja občutkov, ki jih doživlja pri
uspehih in neuspehih.
– Urejanju otrokovih nerealnih pričakovanj do samega sebe. Otrok je
ponavadi izredno strog do samega sebe in v takšnih primerih po-
stanesamsvojsovražnikoziromakritik.Svetovalecmorabitipritem
pozoren na to, da otroka ne bo zlahka prepričal v nasprotno, zato
ga mora pustiti v takšnih prepričanjih in ne siliti v spremembo. Nje-
gova glavna naloga pri tem je, da otroku prisluhne, da razume nje-
gove občutke in stališča do samega sebe. Ne sme ga prepričevati,
temveč mu zgolj obrazložiti, kakšna pričakovanja naj bi imel otrok
njegove starosti in kakšna odrasel človek (glede na to, kamor se sam
umešča).

