Page 128 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

Poklicno svetovanje nadarjenim učencem
Na prehodu iz osnovnošolskega v srednješolsko ali univerzitetno izobraževa-
nje se starši in učitelji pogosto srečujejo s težavami nadaljnjega poklicnega
izobraževanja nadarjenega otroka v smeri, kjer bo njegova nadarjenost op-
timalno uresničevana. Pri nadarjeni mladini ni temeljni problem v tem, da
si najde poklic, v katerem bo zmerno uspešna, temveč da si najde poklic s
tako visokimi zahtevami, ob katerem bo vsestransko in maksimalno angaži-
rala svoje sposobnosti. Namesto vprašanja poklicne kontraindikacije stopa v
ospredje vprašanje indikacije za določeno kariero.
Omenjeni strategiji bi morala biti prilagojena tudi metodologija. Naši se-
danji diagnostično-prognostični postopki v procesu poklicnega usmerjanja
in svetovanja pa so bolj naravnani na ugotavljanje kontraindikacij namesto
oblikovanja indikacij. Pri tem prihaja do pogostih dilem, saj je fenomen za-
postavljenosti otrokove nadarjenosti povezan z zunanjimi odločevalci, ki po
lastni presoji odločajo, katero poklicno področje bo na otrokovo nadarjenost
delovalo spodbudno in katero ne. Odločitve o otrokovem nadaljnjem izobra-
ževanju in poklicni usmeritvi tako, žal pretežno, sprejmejo starši in drugi od-
rasli.
Pri izbiri otrokove poklicne poti se odrasli opirajo predvsem na dve ve-
liki poklicni strategiji: tisto, ki je za nadarjenega otroka vredna uresničitve
(kot npr. poklic doktorja medicine, advokata, znanstvenika ipd.), ter tisto, ki
bi otrokove sposobnosti in zmožnosti podcenila in ga pahnila v povprečje
(učiteljski poklici, medicinske sestre, trgovci ipd.). Izbira poklica je za nadar-
jenega otroka bistvena življenjska odločitev, saj predstavlja torišče identitete
in možnosti samoizpolnitve (Ferbežer, , str. ).
Poklicno svetovanje nadarjenim učencem je precej zahtevno in obreme-
njujoče, saj nadarjen otrok zelo pogosto še ne ve, kaj bi počel v svojem od-
daljenem poklicno-družbenem življenju. Sosledno z njegovo neodločnostjo
in zmedo se pojavlja tudi t. i. logična napaka, saj svetovalec in drugi zmotno
sklepajo, da bo otrok zaradi svoje nadarjenosti uspeval na vseh področjih.
Ambicije in sposobnosti so si nemalokrat v navzkrižju, na kar mora biti šolski
svetovalec še posebej pozoren (Ferbežer in Kukanja, ). Glavne težave in
skrbi, s katerimi se sooča šolski svetovalec pri kariernem svetovanju nadarje-
nemu otroku, so:

– učenčeva zmeda, saj pri različnih interesih in bogati paleti sposobno-
sti ter interesov ne more izbrati ene same dejavnosti, študija oziroma
poklica, ki ga želi opravljati;
– učenčev perfekcionizem, ki se kaže pri iskanju idealnega poklica;

