Page 77 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 77

Od vrtca do skupnosti


             za trajnostni razvoj otrokom omogoča globlja povezanost s tradicijo in z de-
             diščino, kar krepi njihovo zavest o trajnostnem razvoju tako v lokalnem kot
             tudi v globalnem kontekstu.
               Aleksandra Šindić in Jurka Lepičnik Vodopivec (2025) sta v raziskavi o spe-
             cifičnosti metodoloških pristopov za trajnostni razvoj v vrtcih v Sloveniji s
             faktorsko analizo identificirali tri dejavnike: načrtovane in participativne de-
             javnosti za okoljsko, ekonomsko in socialno dimenzijo trajnosti (F1), spodbu-
             janje socialne trajnosti skozi vsakodnevne medvrstniške interakcije (F2) ter
             spodbujanje trajnostnega vedenja skozivsakodnevnerutine(F3). Prvi dejav-
             nik predstavlja ključni okvir za izvedbo vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu,
             medtem ko druga dva prispevata k njegovemu uresničevanju preko social-
             nih interakcijin vsakodnevnerutine.Rezultati raziskaveAleksandreŠindićidr.
             (2025) ter Aleksandre Šindić idr. (v tisku) kažejo na specifičnosti metodolo-
             ških pristopov vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu, ki se izvajajo na mikro- in
             makroravni. Medtem ko prvi izpostavljeni pristop zajema dejavnosti, tesno
             povezane z vsakodnevnimi interakcijami v skupini, drugi vključuje participa-
             tivne dejavnosti, ki vrtec povezujejo s širšo družbeno skupnostjo. Rezultati
             druge raziskave (Lepičnik Vodopivec in Šindić, 2025) kažejo na povezanost
             vseh treh dimenzij trajnostnega razvoja v vzgojno-izobraževalnem procesu,
             pri čemer se v vrtcih, ki so vključeni v program ekovrtcev, bolj izpostavljena
             vzgoja za trajnostni razvoj ter se cilji slednje dosežejo optimalneje.
               Eden izmed izzivov pri uresničevanju vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu je
             vprašanje, ali so dejavnosti načrtovane ali spontane. Raziskave nakazujejo,
             da sta okoljska in ekonomska dimenzija trajnostnega razvoja pogosteje na-
             črtovani, medtem ko je socialna dimenzija večinoma spontana in se uresni-
             čuje skozi vsakodnevne interakcije med otroki ter med otroki in vzgojitelji,
             pri čemer imajo pomembno vlogo tudi participativne dejavnosti, izvedene v
             sodelovanju s širšo skupnostjo (Šindić in Lepičnik Vodopivec, 2025).
               Sodobne raziskave kažejo, da ima vzgoja za trajnostni razvoj v vrtcih dol-
             goročno pozitivne učinke na razvoj okoljske osveščenosti in razvoj odgo-
             vornega družbenega vedenja otrok (Wals, 2023; Lepičnik Vodopivec in Šin-
             dić, 2025). Kljub temu pa še vedno obstajajo izzivi pri oblikovanju strategij,
             ki bodo omogočile vključevanje in povezovanje vseh dimenzij trajnostnega
             razvoja v vrtcu. Zato je pomembno raziskati, v kolikšni meri je vzgoja za traj-
             nostni razvoj načrtovana in v kolikšni meri spontana, kako se lahko le-to iz-
             boljša z okrepljenim sodelovanjem z lokalno skupnostjo in kako se okrepijo
             participativne dejavnosti (Tilbury, 2011).
               V pričujočem delu smo si prizadevali preučiti in analizirati specifičnosti iz-
             vedbe vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcih, s posebnim poudarkom na preu-


                                                                             77
   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82