Page 77 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Od vrtca do skupnosti

za trajnostni razvoj otrokom omogoča globlja povezanost s tradicijo in z de-
diščino, kar krepi njihovo zavest o trajnostnem razvoju tako v lokalnem kot
tudi v globalnem kontekstu.
Aleksandra Šindić in Jurka Lepičnik Vodopivec (2025) sta v raziskavi o spe-
cifičnosti metodoloških pristopov za trajnostni razvoj v vrtcih v Sloveniji s
faktorsko analizo identificirali tri dejavnike: načrtovane in participativne de-
javnosti za okoljsko, ekonomsko in socialno dimenzijo trajnosti (F1), spodbu-
janje socialne trajnosti skozi vsakodnevne medvrstniške interakcije (F2) ter
spodbujanje trajnostnega vedenja skozivsakodnevnerutine(F3). Prvi dejav-
nik predstavlja ključni okvir za izvedbo vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu,
medtem ko druga dva prispevata k njegovemu uresničevanju preko social-
nih interakcijin vsakodnevnerutine.Rezultati raziskaveAleksandreŠindićidr.
(2025) ter Aleksandre Šindić idr. (v tisku) kažejo na specifičnosti metodolo-
ških pristopov vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu, ki se izvajajo na mikro- in
makroravni. Medtem ko prvi izpostavljeni pristop zajema dejavnosti, tesno
povezane z vsakodnevnimi interakcijami v skupini, drugi vključuje participa-
tivne dejavnosti, ki vrtec povezujejo s širšo družbeno skupnostjo. Rezultati
druge raziskave (Lepičnik Vodopivec in Šindić, 2025) kažejo na povezanost
vseh treh dimenzij trajnostnega razvoja v vzgojno-izobraževalnem procesu,
pri čemer se v vrtcih, ki so vključeni v program ekovrtcev, bolj izpostavljena
vzgoja za trajnostni razvoj ter se cilji slednje dosežejo optimalneje.
Eden izmed izzivov pri uresničevanju vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcu je
vprašanje, ali so dejavnosti načrtovane ali spontane. Raziskave nakazujejo,
da sta okoljska in ekonomska dimenzija trajnostnega razvoja pogosteje na-
črtovani, medtem ko je socialna dimenzija večinoma spontana in se uresni-
čuje skozi vsakodnevne interakcije med otroki ter med otroki in vzgojitelji,
pri čemer imajo pomembno vlogo tudi participativne dejavnosti, izvedene v
sodelovanju s širšo skupnostjo (Šindić in Lepičnik Vodopivec, 2025).
Sodobne raziskave kažejo, da ima vzgoja za trajnostni razvoj v vrtcih dol-
goročno pozitivne učinke na razvoj okoljske osveščenosti in razvoj odgo-
vornega družbenega vedenja otrok (Wals, 2023; Lepičnik Vodopivec in Šin-
dić, 2025). Kljub temu pa še vedno obstajajo izzivi pri oblikovanju strategij,
ki bodo omogočile vključevanje in povezovanje vseh dimenzij trajnostnega
razvoja v vrtcu. Zato je pomembno raziskati, v kolikšni meri je vzgoja za traj-
nostni razvoj načrtovana in v kolikšni meri spontana, kako se lahko le-to iz-
boljša z okrepljenim sodelovanjem z lokalno skupnostjo in kako se okrepijo
participativne dejavnosti (Tilbury, 2011).
V pričujočem delu smo si prizadevali preučiti in analizirati specifičnosti iz-
vedbe vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcih, s posebnim poudarkom na preu-

77