Page 428 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Janja Plazar

Uvod
Naravoslovno znanje postaja pri soočanju s sodobnimi okoljskimi, zdravstve-
nimi in gospodarskimi izzivi vse pomembnejše. Naravoslovna pismenost ima
zato v sodobni družbi ključno vlogo kot sestavni del splošne izobrazbe in raz-
gledanosti posameznika (Fortus idr., 2022; Glažar in Devetak, 2013; Krnel in
Bajd, 2010; OECD, 2018). Njeni temelji se pričnejo oblikovati že v zgodnjem
otroštvu, ko otroci razvijajo osnovno razumevanje naravnih pojavov in pro-
cesov (Campbell in Howitt, 2024; Connor idr., 2004). Vendar pa zgolj izpostav-
ljenost naravnim pojavom in opazovanje narave za razvoj razumevanja ne
zadoščata. Ključno vlogo pri slednjem igrajo usposobljeni odrasli in kakovo-
sten program naravoslovnega izobraževanja (Tu, 2006). Učenje naravoslovja
v predšolskem in osnovnošolskem obdobju pomaga razvijati pozitiven od-
nos do naravoslovja ter postavlja temelje za razumevanje znanstvenih kon-
ceptov. Cilj naravoslovnega izobraževanja je razviti naravoslovno pismenega
posameznika, ki razume temeljne postopke, zna reševati probleme in razi-
skuje naravo na logičen ter znanstven način. Zato je že v zgodnjem otroštvu
treba spodbujati spretnosti in sposobnosti, ki omogočajo nadaljnje učenje
(Eshach in Fried, 2005; Krnel, 2008). Razvijanje naravoslovnega mišljenja v
zgodnjih letihprispevakprenosuznanstveneganačinarazmišljanjanadruga
področja učenja ter krepi učno uspešnost in samozavest otrok (Campbell in
Howitt, 2024; Kuhn in Pearsall, 2000).
V času naraščajočih okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe, pro-
padanje ekosistemov in prekomerna raba naravnih virov, postaja okoljska
pismenost ena ključnih kompetenc za življenje in odgovorno delovanje v so-
dobni družbi (Uralovich idr., 2023). Ta vključuje znanje o okolju, razumevanje
naravnih procesov ter sposobnost sprejemanja trajnostno naravnanih odlo-
čitev kot aktivni člani družbe (Nugraha idr., 2021). Raziskave potrjujejo, da ima
sistematično razvijanje okoljske pismenosti pomemben vpliv na oblikovanje
stališč, vrednot in vedenj, usmerjenih k skrbi za naravno okolje (Maryanti idr.,
2022). Šola ima kot formalno izobraževalno okolje pri tem osrednjo vlogo.
Pri pouku naravoslovja že v nižjih razredih osnovne šole učenci razvijajo
razumevanje narave, naravoslovnih pojmov in procesov ter imajo možnost
povezovanja znanja s konkretnimi okoljskimi problemi (Green in Somerville,
2015). Vključevanje okoljskih vsebin v zgodnje izobraževanje ne prispeva
zgolj k razvoju kognitivnih sposobnosti, temveč tudi spodbuja empatijo do
narave, razvija raziskovalne spretnosti in krepi pripravljenost za aktivno udej-
stvovanje v okoljevarstvenih dejavnostih (Jauhariyah, Riandi idr., 2021). Po-
sebej učinkovite so metode, ki temeljijo na izkustvenem in raziskovalnem
učenju, problemskem reševanju ter povezovanju z lokalnim okoljem (Green
428