Page 375 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Učinek dveh dodatnih ur športa med podaljšanim bivanjem

izvajali po končanem šolskem pouku, navajajo, da so otroci dlje časa dele-
žni srednje do visoke intenzivnosti med prosto igro kot med organizirano
G/ŠA. V Sloveniji nekatere osnovne šole ponujajo oddelke z dodatno športno
ponudbo, ki predstavljajo razširjeni program osnovne šole. Opisana oblika
vzgojno-izobraževalnega programa sodi v nadstandardni športni programi,
ki ga šola lahko ponudi, vključevanje otrok pa je prostovoljno. Nadstandar-
dni program se od rednega programa razlikuje v tem, da učno-vzgojni pro-
ces poteka le za učence, ki so vključeni vanj in imajo vsak dan eno uro športa,
dodatni dve uri vodita razredni učitelj in profesor športne vzgoje. Običajno
se ti dve uri športa izvajata v času podaljšanega bivanja, ti učenci so dele-
žni še večdnevnih izvenšolskih aktivnosti in ene večdnevne šole v naravi oz.
večdnevnega tečaja športnih veščin. Ker je nadstandardni program dodatna
ponudbašole,jetrebafinančnasredstvazagotoviti iz drugih virov,ki jih lahko
krije ustanoviteljica (občina), starši ali pa drugi (sponzorji, donatorji) (Zakon
o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2007). Namen oddelka
z dodatno športno ponudbo je bogatejša ponudba predmeta šport za tiste
otroke in njihove starše, ki želijo, da so otroci v šoli deležni sistematične vsa-
kodnevne strokovno vodene športne vadbe.
Amanda Lahti idr. (2018) so v sedemletni intervencijski program vključili
7,7 ± 0,6 leta stare švedske otroke. Eksperimentalna skupina (ES) je bila dele-
žna vsakodnevne ure športa (200 minut na teden), medtem ko je kontrolna
skupina (KS) imela le eno uro športa na teden. Avtorji poročajo, da ima ES
višjo G/ŠA med uro športa in med prostim časom ter da so bili štiri leta po za-
ključku intervencijskega programa mladostniki, ki so bili deležni intervencije,
gibalno/športno aktivnejši kot tisti, ki intervencije niso bili deležni. Podobne
ugotovitve navajajo tudi Cronholm idr. (2017). Avtorji poročajo, da otroci ES,
ki so bili vključeni v triletni intervencijski program (dodatne ure športa), iz-
kazujejo višjo G/ŠA kot njihovi vrstniki v KS. Čas gibalne neaktivnosti se med
skupinama ni razlikoval.
V Sloveniji je izredno malo raziskav, ki preučujejo učinek intervencijskih
programov na G/ŠA otrok, merjeno z merilnikom pospeška. Zato je namen
prispevka analizirati učinek dodatnih dveh ur športa v času podaljšanega bi-
vanja na dvig količine in intenzivnosti G/ŠA otrok v času šolskega pouka in
izven njega.

Metode dela
Sodelujoči v raziskavi
Intervencijska raziskava Dodatni dve uri športa v času podaljšanega bivanja
je potekala v šolskem letu 2010/2011 na dveh načrtno izbranih osnovnih šolah

375