Page 372 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Tadeja Volmut

mišično-skeletni razvoj (Ito idr., 2021; Proia idr., 2021), duševno zdravje (Hale
idr., 2021) in kognitivne sposobnosti mladostnikov (Wassenaar idr., 2021). Po-
leg tega ima številne pozitivne učinke na zdravje, saj spodbuja sproščanje in-
zulinu podobnega rastnega faktorja 1, testosterona in rastnega hormona, ki
povečajogostotokosti(DuffinChilibeck,2020),zmanjšajotveganjezapreko-
merno telesno maso (Moore idr., 2022), podaljšujejo fazo remisije pri otrocih
s sladkorno boleznijo tipa 1 (Jamiołkowska-Sztabkowska idr., 2020) in izbolj-
šujejo telesno samopodobo ter zmanjšujejo simptome depresije (Dale idr.,
2019).
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, 2020) pri-
poroča,dasootrociinmladostniki,stari od petdo17let,dnevnodeležni vsaj
60 minut srednje- do visokointenzivne G/ŠA. Vsaj tri dni na teden morajo biti
vključene tudi visokointenzivna aerobna aktivnost ter aktivnosti, ki krepijo
mišice in kosti. Polovico priporočil dnevne minimalne G/ŠA pa naj otroci in
mladostniki dosežejo med šolskim poukom (Piercy idr., 2018).
Kljub zavedanju številnih pozitivnih učinkov na zdravje kar 80 mladost-
nikov po svetu, starih med 11 in 17 let, ne dosega dnevnih priporočil mini-
malne G/ŠA, pri čemer se trend gibalne neaktivnosti povečuje z odraščanjem
(Guthold idr., 2020). Thayse Natacha Gomes idr. (2017) poročajo, da manj kot
5 otrok, starih od devet do 11 let, iz 12 držav doseže dnevna priporočila mi-
nimalne G/ŠA.
Z zmanjšanjem vsakodnevne G/ŠA narašča čas, preživet neaktivno, v se-
dečem položaju, kar vključuje predvsem uporabo elektronskih naprav, gle-
danje televizije in delo z računalniki (Kontostoli idr., 2021). Thomas idr. (2020)
v svoji pregledni raziskavi potrjujejo, da je sedeče vedenje med otroki in mla-
dostniki izjemno razširjeno, saj približno 50 otrok in mladostnikov vsako-
dnevno več kot dve uri preživi pri dejavnostih, povezanih z zasloni. Gibalna
neaktivnost, merjena z objektivnimi napravami (npr. merilnikom pospeška),
predstavlja skoraj polovico izvenšolskega časa pri otrocih ter več kot polo-
vico izvenšolskega časa pri mladostnikih (Arundell idr., 2016). Pate idr. (2011)
poročajo, da so otroci v povprečju gibalno neaktivni 6,4, mladostniki pa kar
7,3 ure dnevno. Na podlagi teh izsledkov številne organizacije v svojih smer-
nicah priporočajo, da je otrokom in mladostnikom treba omejiti sedeče pre-
življanje prostega časa, zlasti pred zasloni.
V zadnjem desetletju beležimo porast različnih intervencijskih programov,
katerih namen je povečati dnevno G/ŠA otrok in mladostnikov ter zmanjšati
čas gibalne neaktivnosti. Ti intervencijski programi se osredotočajo tako na
aktivno vključevanje otrok v gibanje kot tudi na prestrukturiranje vsakda-
njega okolja z namenom zmanjšanja gibalne neaktivnosti. V tem obdobju

372