Page 380 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Tadeja Volmut

2008). Pomemben dejavnik učinkovitosti intervencijskih programov med
urami športa je lahko tudi to, da jih pogosto izvajajo strokovno kompetentni
in usposobljeni učitelji (Magnusson idr., 2011), ki gibalne naloge vključujejo
tako, da potekajo z manj prekinitvami in višjo intenzivnostjo.
G/ŠA v okviru intervencijskih programov ni prepuščena naključju ali zgolj
interesu učencev, temveč je usmerjena k vnaprej določenim ciljem, ki si jih
je zastavil učitelj. Pri tem so izbrane učne vsebine in športni pripomočki
pogosto zasnovani tako, da so učencem privlačni, zanimivi in motivacijsko
spodbudni. Vendar pa ni mogoče trditi, da učitelji vključujejo izključno tak-
šne vsebine in gibalne naloge, ki sodijo v srednjo do visoko intenzivnost
G/ŠA. Fairclough in Stratton (2006) poudarjata, da sodobni intervencijski pro-
grami,polegspodbujanjaG/ŠA,posebno težo dajejo tudi učenjunovih gibal-
nih spretnosti s poudarkom na gibalni aktivnosti in doseganju pedagoških
ciljev.
Naša raziskava ima tudi določene omejitve. Prva je, da smo pri vsakem
otroku v času intervencijskega programa G/ŠA merili le pet zaporednih dni.
Zato bi bilo smiselno, da bi se G/ŠA v času intervencije merila večkrat, saj bi
lahko le tako ugotovili učinek samega intervencijskega programa na G/ŠA
otrok glede na letni čas. Zaradi geografske omejenosti vzorca rezultatov ra-
ziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo slovenskih osnovnošol-
cev, zato bi bilo v prihodnje smiselno izvesti intervencijski program tudi po
drugih regijah v Sloveniji in v različnih vremenskih pogojih.

Sklep
Ugotovitve intervencijske raziskave kažejo, da ustrezno zasnovane in stro-
kovno vodene intervencije pomembno prispevajo k povečanju količine in in-
tenzivnosti G/ŠA otrok v šolskem okolju. Dodatni dve uri športa med podalj-
šanim bivanjem se izkazujeta kot učinkoviti intervenciji za doseganje dnev-
nih minimalnih priporočil srednje do visoke intenzivnosti, kar je ključno za
optimalen gibalni in zdravstveni razvoj otrok.
Rezultati poudarjajo pomembno vlogo osnovnih šol kot ključnih akterjev
pri oblikovanju zdravih gibalnih navad, saj otrokom zagotavljajo priložno-
sti za G/ŠA tako v času pouka kot tudi v okviru podaljšanega bivanja. Ob
tem je treba izpostaviti pomen kakovostne izvedbe intervencij, ki temelji na
strokovni usposobljenosti učiteljev, ustrezni organizaciji prostora ter premiš-
ljeni izbiri vsebin in športnih pripomočkov, ki spodbujajo sodelovanje otrok
v srednji do visokointenzivni G/ŠA.
Kljub spodbudnim rezultatom je treba opozoriti na nekatere omejitve ra-
ziskave, zlasti na majhnost in geografsko omejenost vzorca, zaradi česar re-

380