Page 373 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Učinek dveh dodatnih ur športa med podaljšanim bivanjem

je bilo objavljenih veliko preglednih člankov (Goodyear idr., 2023; Jones idr.,
2021; Yuksel idr., 2020), ki so analizirali učinkovitost teh intervencij v različnih
okoljih, najpogosteje v šolah (npr. aktivna pot v šolo, aktivni šolski odmor,
vključevanje gibanja med ure, ki niso gibalne narave, ureditev šolskih igrišč in
zunanjih površin, uvajanje kinestetičnih razredov) (Flippin idr., 2021; Kopačin
idr., 2023; Larouche idr., 2018; Syväoja idr., 2024), v lokalni skupnosti (npr. orga-
nizirane športne aktivnosti v športnih društvih in klubih, organizirani družin-
ski in medgeneracijski gibalni/športni programi, urbana aktivna mobilnost
(dostop do javnih rekreativnih površin, varne poti) in na ravni družine (npr.
starševska podpora pri vključevanju otrok v organizirane in neorganizirane
športne aktivnosti, skupne G/ŠA in omejevanje časa pred zasloni) (Jones idr.,
2021; van Sluijs idr., 2007).
Esther van Sluijs idr. (2007) so ugotovili, da izobraževalni, okoljski in več-
dimenzionalni intervencijski programi neučinkovito vplivajo na dvig G/ŠA
otrok. S pomočjo intervencijskih programov se otrokom poveča čas srednje
do visoke intenzivnosti le za 13. Bistveno drugačne ugotovitve navajajo za
intervencije, ki so namenjene mladostnikom, saj so se večdimenzionalni in
šolski intervencijski programi s sodelovanjem družine ali lokalne skupnosti
izkazali kot najučinkovitejši. Razlog za to je morda v tem, da so mladostniki
manj gibalno/športno aktivni, zato je učinek intervencij na dvig količine in
intenzivnosti bistveno večji.
Vzgojno-izobraževalne institucije imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju
zdravega in aktivnega življenjskega sloga, saj zagotavljajo teoretično zna-
nje o pomenu redne G/ŠA in zdravih navad ter ustvarjajo okolje, ki spod-
buja njihovo praktično izvajanje. Šole predstavljajo primerno okolje za izva-
janje intervencijskih programov, v katere je mogoče vključiti večino otrok in
mladostnikov, saj tam preživijo velik del dneva (Burns idr., 2015). Intervencije,
ki se izvajajo v šolskem okolju, so lahko kurikularne (v okviru pouka) ali izven-
kurikularne (v času pred/po pouku ali med odmori). Med kurikularne inter-
vencije sodijo: (i) od dve do tri ure športa na teden, (ii) dodatna ena do dve
uri športa na teden, (iii) vključevanje gibanja v druge predmete, ki niso gi-
balne narave, in (iv) minuta za zdravje. Med izvenkurikularne intervencije pa
uvrščamo (i) športne krožke, (ii) jutranjo telovadbo pred začetkom pouka, (iii)
aktivne šolske odmore, (iv) športne dneve ter (v) šolska športna tekmovanja.
Večina intervencijskih raziskav se izvaja v Združenih državah Amerike (van
Sluijs idr., 2007), zato se nam poraja vprašanje o posploševanju rezultatov teh
intervencij na druge države. Izvedljivost in učinkovitost izvajanja intervencij-
skih programov se med državami razlikujeta, saj obstajajo določene omeji-
tve, ki se pojavljajo predvsem zaradi razlik v infrastrukturi, šolskem sistemu,

373