Page 240 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Tinkara Žabar in Aleksander Janeš

ga preoblikuje UI (Tiku, 2023; Li idr., 2023; Vuorenkoski idr., 2018; Pradhan in
Saxena 2023). Zato morajo organizacije zagotavljati programe za pridobiva-
nje ustreznih kompetenc za opolnomočenje starejših (Chetty, 2023).
Na podlagi sistematičnega pregleda literature smo ugotovili, da primanj-
kuje proaktivnih strategij s strani oblikovalcev politik in vodstva organizaciji,
ki bi naslavljale tovrstne izzive. Zato priporočamo, da se oblikujejo programi
izpopolnjevanja, ki bodo prilagojeni starostnim skupinam, organizacije naj
vzpostavljajo kulturo VŽU pri vseh starostnih skupinah ter naj spodbujajo
medgeneracijsko sodelovanje in inkluzivna delovna mesta. S tovrstnimi pri-
poročili organizacije ne bodo izgubile znanja, ki ga imajo starejši, ti pa bodo
tako lahko sodelovali v družbi znanja in bili konkurenčni na trgu dela (Trun-
kina idr., 2019). Svetujemo, da se nadaljnje raziskovanje razvija v smeri obli-
kovanja smernic za organizacije v kontekstu tehnoloških sprememb in stara-
joče se delovne sile, za kar je potrebna poglobljena analiza tematike.
Sistematičen pregled literature se posveča učinku novih tehnologij, s po-
udarkom na UI, na specifično starostno skupino in zaradi relativno nizkega
števila primernih člankov ter povečanja števila objav po letu 2022 nakazuje
aktualnost teme kot tudi potrebe po nadaljnjih raziskavah. V prispevku smo
starejše zaposlene obravnavali kot osebe, ki imajo več kot 50 let. Opozo-
riti je treba, da starejši zaposleni niso homogena skupina. Na podlagi tega
predpostavljamo, da bi jih lahko nadaljnje raziskave preučevale glede na iz-
obrazbeno strukturo, socialne, ekonomske in druge dejavnike ter vpliv novih
tehnologij na njihova delovna mesta in procese, v katere so vključeni. Me-
nimo, da je prepoznavanje kontekstualnih dejavnikov posameznika, organi-
zacij, tehnologij in okolja pomembno (Mendoza-Chan in Pee, 2024, str. 15).
Članek ima pomemben prispevek za vodstva organizacij in menedžerje,
saj se v njem poudarja pomen ustvarjanja kulture VŽU kot načina za premo-
stitev izzivov, s katerimi se zaposleni v dobi UI soočajo na delovnih mestih.
Izsledki raziskave so primerni za oblikovanje politik na področju usposab-
ljanja za odločevalce na državni ravni v kontekstu starajoče se delovne sile
in novih tehnologij. Omejitvi, s katerimi smo se soočili, pa sta omejenost na
članke v izbranih bazah podatkov v angleškem jeziku in obravnava starejših
zaposlenih kot homogene skupine.

Literatura
Aisa, R., Cabeza, J., in Martin, J. (2023). Automation and aging: The impact on
older workers in the workforce. Journal of the Economics of Ageing, 26(2),
100476.
Alcover, C.-M., Guglielmi, D., Depolo, M., in Mazzetti, G. (2021). Aging-and-tech

240