Page 236 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Tinkara Žabar in Aleksander Janeš

Preglednica 1 Nadaljevanje s prejšnje strani
Avtor in leto Metodologija Ključne ugotovitve
Singh () Pregled literature Nove tehnologije, kot je UI, zahtevajo programe izpopolnjeva-
nja in prekvalifikacije.
Izpostavljen je problem neprilagojenosti izobraževalnih progra-
mov starejšim zaposlenim.
Soja in Soja Kvalitativna IKT-kompetence so integralna komponenta sodobnega sveta.
() Prednosti, ki jih ponuja IKT, ne uživajo vsi člani družbe enako.
Izpostavljen je pomen medgeneracijskega prenosa znanja.
Tiku () Kvalitativna razis- UI lahko omogoči podaljševanje delovne dobe ob ustreznem iz-
kava primerov popolnjevanju posameznikov.
ZDA, Japonska in Indija poskušajo premostiti digitalni razkorak s
strategijami: medgeneracijskega sodelovanja, ustvarjanja inklu-
zivnih delovnih mest in kulture VŽU.
Trunkina idr. Pregled literature Povečanje konkurenčnosti starejših zahteva oblikovanje sistema
() –sekundarnaana- usposabljanja in prekvalifikacije.
liza statističnih Izpopolnjevanje starejših lahko vodi v spremembo paradigme
podatkov starosti, ki ustvarja percepcijo starejših kot produktivnega dela
družbe.
Wissemann Pregled literature Zaposlene se mora podpreti za uporabo novih tehnologij.
idr. () Izpopolnjevanje starejših izboljša zavzetost in uspešnost na
delu.
Opombe Število relevantnih analiziranih objav z leti narašča. Med letoma 2014 in 2017 nismo našli
nobenega ustreznega članka. Večje število člankov je bilo objavljeno leta 2023, kar lahko povežemo z
zagonom ChatGPT-ja leta 2022. Pri interpretaciji rezultatov smo se, poleg avtorjev iz analize PRISMA,
sklicevali tudi na dela, ki so skladna z našimi ugotovitvami in so služila za poglobljeno razumevanje
tematike.

ljudmi in stroji (Wen idr., 2025). UI je zato videna kot družbeno-tehnični kons-
trukt. Upravljanje, razvoj in učenje UI se razvija z interakcijami med uporab-
niki ter tehnologijo (Orr in Davis, 2020). Vendar so raziskovalci, akademiki
in praktiki že zaznali ter razpravljali o pomanjkanju metod za vključitev od-
govornosti v sociotehničnih sistemih (Verdiesen idr., 2021). Zato so potrebni
procesi, ki povezujejo faze načrtovanja, proizvodnje in izvajanja razvoja UI
vključno s pobudami za njeno upravljanje (Birkstedt idr., 2023, str. 154).
Tehnološki napredek namreč preoblikuje in zahteva nove spretnosti na
delovnih mestih (Lincoln, 2017; Alcover, 2021), še posebej digitalne veščine
(Cramarenco idr., 2023). Pomembno je izpostaviti, da prednosti, ki jih ponuja
IKT, ne uživajo vsi člani družbe enako (Soja in Soja, 2020), ter da razvoj no-
vih veščin ni samoumeven proces, še posebej za starejše (Cros idr., 2021). Ti
so pogosto označeni kot »digitalni priseljenci«, saj so se morali uporabe di-
gitalnih tehnologij naučiti kasneje v življenju (Bokek-Cohen, 2018, str. 18–19).

236