Page 238 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 238

Tinkara Žabar in Aleksander Janeš


                  je se postavlja pomembnost digitalnih kompetenc, ki so pri starejših zapo-
                  slenih načeloma slabše razvite (Falck idr., 2022; Tiku, 2023). Prav zato je treba
                  slednje opolnomočiti s prilagojenimi usposabljanji (Chetty, 2023) za konku-
                  renčnost na trgu dela (Trunkina idr., 2019). Skladno z ugotovitvami Sarvesh
                  Tiku (2023), Chao Li idr. (2023) ter Indire Priyadarsani Pradhan idr. (2023) se
                  poudarja pomen kulture VŽU kot ključne strategije za opolnomočenje stara-
                  joče se delovne sile.

                  Izzivi starejših zaposlenih v dobi UI
                  Starajoča se delovna sila se sooča z izzivi, ki presegajo zgolj potrebo po nad-
                  gradnji digitalnih veščin. Opozoriti je treba tudi na pogoste predsodke, ste-
                  reotipe, pristranskost in diskriminacijo, povezane s starostjo, ki starejšim za-
                  poslenim otežujejo dostop do usposabljanja in s tem ohranjanja konkurenč-
                  nosti na trgu dela (Alcover idr., 2021; Lincoln, 2017).
                    UI lahko vodi v podaljšanje delovne dobe starejših, v kolikor pridobijo
                  ustrezno znanje (Tiku, 2023). Sočasno organizacijam primanjkuje strateških
                  načrtov,kakolahkoučinkovitoizkoristijostarejšezaposleneinsespopadejos
                  tveganji (Wissemann idr., 2022), kot je verjetnost za zgodnjo upokojitev bolj
                  izobraženih delavcev (Casas in Román, 2018) in starejših zaposlenih (Tiku,
                  2023).
                    Starejša delovna sila se poleg omejenih digitalnih kompetenc v dobi UI so-
                  oča tudi z omenjenimi izzivi, kar od organizacij zahteva proaktivne strategije
                  upravljanja starejših zaposlenih. Ključnega pomena je, da organizacije razvi-
                  jejo kulturo VŽU, saj bodo na tak način starejše zaposlene opolnomočile za
                  delo z UI. To bo posledično prispevalo k njihovi konkurenčnosti na trgu dela
                  in jih opolnomočilo za življenje v vse bolj digitaliziranem svetu tudi po upo-
                  kojitvi. Sočasno se morajo organizacije aktivno soočiti tudi z reševanjem izzi-
                  vov, ki jih prinašajo predsodki, stereotipi in diskriminacija (Alcover idr., 2021;
                  Lincoln, 2017).

                  Hiter tehnološki napredek in imperativ VŽU
                  Podjetja v svoje poslovanje uvajajo tehnologije UI z namenom ohranjanja
                  konkurenčne prednosti. Sočasno uvajanje novih tehnologij zaposlene spod-
                  buja k nenehnemu izpopolnjevanju, saj sta pridobivanje in nadgradnja ve-
                  ščin ključni za ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela. Dodatno izpopolnje-
                  vanje in usposabljanje je še posebej pomembno za starejše zaposlene, ker
                  imajo načeloma slabše razvite digitalne kompetence, potrebne za upravlja-
                  nje z novimi tehnologijami (Aisa idr., 2023, str. 9).
                    Številni avtorji (Bianco, 2021; Cramarenco idr., 2023; Hughes idr., 2019; Low


                  238
   233   234   235   236   237   238   239   240   241   242   243