Page 239 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe
P. 239

Opolnomočenje starejših zaposlenih v dobi umetne inteligence z vseživljenjskim učenjem


             idr., 2025) VŽU prepoznavajo kot ključno strategijo za spodbujanje izpopol-
             njevanja ljudi v vseh starostnih obdobjih (Hughes idr., 2016). Vendar primanj-
             kuje sistematičnega pristopa (Caterino idr., 2025) in raziskav o programih
             ter metodah usposabljanja delavcev v proizvodnih okoljih (Lyndgaard idr.,
             2024) in o vplivu na uspešnost ter ocenjevanje kompetenc v poslovnem sis-
             temu kot celoti. Poleg VŽU se izpostavlja še medgeneracijsko sodelovanje in
             ustvarjanje inkluzivnih delovnih mest kot strategiji za premoščanje digital-
             nega razkoraka in posledičnega opolnomočenja delovne sile (Tiku, 2023). Z
             medgeneracijskim sodelovanjem lahko starejši zaposleni pridobijo veščine
             uporabe sodobnih tehnologij od mlajših generacij, te pa lahko pomembno
             prispevajo k podpori vsebin v delovnih procesih organizacij (Soja in Soja,
             2020). Po drugi strani pa lahko mlajši sodelavci pridobijo pomemben uvid
             in znanje o vsebini dela, ki so jo razvili in jo obvladujejo starejši zaposleni.
             S takšnim pristopom in strategijami se lahko spreminja »paradoks starosti«
             ter se starejše zaposlene lahko razume in sprejema kot aktiven del družbe
             (Trunkina idr., 2019).
               Hiter razvoj UI tako konstantno spreminja delovna mesta in narekuje nad-
             gradnjo veščin. Ključna strategija na hitro spreminjajočih se delovnih mestih
             je krepitev kulture VŽU v organizacijah (Bianco, 2021; Cramarenco idr., 2023;
             Hughes idr., 2019; Low idr., 2025), ki spodbuja nenehno nadgradnjo veščin.
             VŽU je ključno za reševanje problema hitrih sprememb na trgu dela, saj zapo-
             slenim omogoča, da nenehno pridobivajo nova znanja in veščine, potrebne
             za prilagajanje na spreminjajoče se delovne zahteve. Brez VŽU bi se digitalni
             razkorak med generacijami še bolj poglabljal, kar bi ogrožalo konkurenčnost
             starejših na trgu dela. Sočasno se izpostavlja tudi pomen medgeneracijskega
             prenosa znanja, kar lahko še dodatno opolnomoči posameznike z dodatnim
             znanjem (Soja in Soja, 2020).

             Sklepi
             V prispevku obravnavana problematika se osredotoča na raziskovanje vloge
             organizacij pri opolnomočenju starejših zaposlenih v kontekstu hitrih tehno-
             loških sprememb, zlasti na področju UI, ki pomembno zaznamujejo trg dela
             in zahteve na delovnih mestih (Singh, 2021). Starejši zaposleni imajo namreč
             v povprečju slabše razvite digitalne kompetence, potrebne za upravljanje s
             tehnologijami UI (Aisa idr., 2023, str. 9).
               Sistematičen pregled literature nam je razkril izzive, s katerimi se soočajo
             starejši zaposleni pri upravljanju z UI, med katerimi je predvsem pomanjka-
             nje digitalnih veščin. Izsledki raziskave opozarjajo na ključno vlogo organi-
             zacij pri opolnomočenju starejših z ustvarjanjem kulture VŽU na trgu dela, ki


                                                                            239
   234   235   236   237   238   239   240   241   242   243   244