Page 231 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Opolnomočenje starejših zaposlenih v dobi umetne inteligence z vseživljenjskim učenjem

– mat: UI bo povzročila hitro izgubo delovnih mest, saj gospodarstvo,
vlade in posamezniki ne bodo uspeli dohajati razvoja, zato bi lahko pri-
šlo do izgube delovnih mest in socialne nestabilnosti.

Opredelitev najverjetnejšega scenarija predstavlja izziv, zato se kot eno
ključnih strategij za premagovanje nepredvidljivih posledic UI izpostavlja
programe izpopolnjevanja ter razvoja veščin in sposobnosti (Bruun in Duka,
2018; Pradhan in Saxena, 2023). Zaposleni, ki se bodo udeležili tovrstnih pro-
gramov bodo konkurenčnejši na trgu dela (Trunkina idr., 2019, str. 522), med-
tem ko za organizacije to predstavlja ohranitev in nadgraditev znanja, ki ga
zaposleni prinašajo na delovna mesta (Zwick, 2015, str. 146).
Implementacija UI v organizacije prinaša dodatne izzive, saj ustvarja nove
delovne naloge, za katere so potrebne digitalne veščine (Komp-Leukkunen
idr., 2022, str. 37–38), in s tem ogroža zaposlene z omejenimi digitalnimi veš-
činami, kar povzroča spremembo potreb po veščinah na trgu dela (OECD,
2024, str. 13). Digitalna pismenost je namreč trenutno ena najbolj zaželenih
veščin, ki jo delodajalci iščejo pri zaposlenih (Bokek-Cohen, 2018, str. 21). V
kontekstu UI se pogosto poudarja zgolj nadgradnjo digitalnih veščin (Aisa
idr., 2023; Chetty, 2023; Komp-Leukkunen idr., 2022), vendar pa Szufang Chu-
ang (2024) izpostavlja tudi ključno vlogo mehkih veščin za učinkovito parti-
cipacijo v delovnem okolju 21. stoletja.
Posledično se VŽU kaže kot nuja za ohranjanje zaposljivosti in konkurenč-
nosti v dinamičnem ekonomskem okolju. Dobra raven osnovnih spretnosti in
široka baza znanja se bosta tako odražali v učnih možnostih državljanov, saj
lahko nekatere veščine, ki so trenutno razumljene kot pogoj za dobro plačo,
hitro zastarajo in so neuporabne (Vuorenkoski idr., 2018, str. 39–40).

Starejši zaposleni in UI
Različne generacije se na nove tehnologije različno prilagajajo (Ranasinghe
idr., 2024, str. 2; Chetty, 2023, str. 1). Starejši zaposleni (predvsem nižje kvali-
ficirani) imajo načeloma slabše razvite digitalne kompetence, kar lahko pov-
zroči občutek ogroženosti in ustvarja neusklajenost veščin ter vodi v zgodnje
upokojevanje (Aisa idr., 2023, str. 9). Sočasno so se starejši zaposleni zmožni
prilagajati sodobnim digitalnim tehnologijam (Bokek-Cohen 2018, str. 18–19)
in občasno celo prekašajo svoje mlajše kolege, medtem ko nekateri izkazu-
jejo odpor (Tiku, 2023, str. 3). Zaradi uvajanja novih tehnologij v poslovanje je
ključno usposabljanje na delovnih mestih. Podjetja načeloma navajajo, da ob
uvedbi novih tehnologij na delovna mesta zagotavljajo usposabljanja. Ven-
dar kljub temu pomanjkanje osnovnih veščin ostaja ključna ovira za neupo-

231