Page 215 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Stališča študentov do umetne inteligence

(2023) poudarjata, da študenti, ki razumejo delovanje UI in poznajo osnovna
načela njenega delovanja, razvijejo večjo zmožnost za odgovorno in premi-
šljeno uporabo te tehnologije. Kljub temu jih velik delež izkazuje pomanj-
kljivo razumevanje odgovornih praks, kar potrjuje potrebo po sistematični
vključitvi vsebin s področja UI v visokošolske kurikule. Raziskave sicer ka-
žejo visoko raven ozaveščenosti študentov o UI (med 75 in 97,2), vendar
hkrati razkrivajo njihove skrbi, ki se nanašajo predvsem na etični vidik po-
sledic rabe UI, kot je npr. skrb zaradi ustrezne zasebnosti podatkov, izgube
delovnih mest (Valerio, 2024; Kharroubi idr., 2024; Ghotbi in Ho, 2021). Čeprav
študenti prepoznavajo izobraževalni in karierni potencial UI (Tripathi, 2024),
zaznana etična tveganja pomembno vplivajo na njihovo namero za uporabo
teh tehnologij (Zhu idr., 2025). Kot rešitev se navaja vključevanje vsebin etike
UI v študijske programe ter podporo študentom pri pridobivanju kompe-
tence za uspešno delovanje v prihodnjem, s tehnologijo prežetem akadem-
skem in poklicnem okolju (Valerio, 2024; Tripathi, 2024; Dergunova idr., 2022).
Ob odsotnosti sistemskih podatkov o stališčih, načinih uporabe in ozaveš-
čenostioUImedslovenskimištudentisepostavljataraziskovalnivprašanji,ali
obstaja povezanost med temi dejavniki in pripravljenostjo študentov za na-
daljnjo rabo UI ter kateri od teh dejavnikov je najboljši napovednik prihodnje
rabe UI med študenti.

Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti stališča študentov dveh izbranih fakultet
Univerze na Primorskem do dejanske uporabe tehnologij UI, odnosa do UI
ter stopnje ozaveščenosti o teh tehnologijah. Cilj je bil analizirati povezanost
med navedenimi dejavniki in namero študentov za prihodnjo uporabo UI.
Na podlagi regresijske analize smo želeli identificirati, kateri izmed dejavni-
kov predstavlja najmočnejši napovednik nadaljnje uporabe UI v študijskem
kontekstu.

Metodologija
V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna
metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabljen je bil kombini-
ran raziskovalni pristop.

Sodelujoči v raziskavi
V raziskavo je bilo vključenih 195 rednih dodiplomskih študentov, od tega 105
z UP Pedagoške fakultete (PEF) in 90 z UP Fakultete za management (FM), pri
čemer je sodelovalo 28 (14) moških in 167 (86) žensk.

215