Page 211 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Stališča študentov do umetne inteligence

Andreja Klančar Aleksander Janeš
Univerza na Primorskem, Univerza na Primorskem,
Pedagoška fakulteta Fakulteta za management
andreja.klancar@pef.upr.si aleksander.janes@fm-kp.si

Namen prispevka je predstaviti stališča študentov izbranih fakultet Univerze
na Primorskem do rabe umetne inteligence (UI), njihovo dejansko rabo UI ter
raven ozaveščenosti o UI. V raziskavo je bilo vključenih 195 rednih dodiplom-
skih študentov dveh izbranih fakultet Univerze na Primorskem (105 z UP PEF
in 90 z UP FM). V okviru raziskave smo preučili tudi povezanost teh dejavnikov
in prihodnje rabe UI ter preverili, kateri izmed dejavnikov je pri tem najmoč-
nejši napovedni dejavnik te rabe. Analiza rezultatov korelacije je pokazala, da
je prihodnja namera uporabe UI najmočneje povezana z dejansko rabo, nato
s stališči, povezava z ozaveščenostjo o UI ni statistično pomembna. Analiza re-
zultatov regresije je dodatno potrdila, da je uporaba UI statistično najmočnejši
napovednik prihodnje uporabe slednje.
Ključnebesede: umetna inteligenca, stališča študentov, ozaveščenost o UI, upo-
raba UI, trajnostni vidik
© 2025 Andreja Klančar in Aleksander Janeš
https://doi.org/10.26493/978-961-293-538-2.12

Uvod
Umetna inteligenca (UI) predstavlja kompleksno in hitro razvijajoče se po-
dročje, ki združuje področja računalništva in informatike, logike, kognitivne
znanosti. Termin je bil prvič uporabljen s strani J. McCarthya v 50. letih 20. sto-
letja na znameniti konferenci v Dartmouthu, kjer so bila postavljena temeljna
teoretska izhodišča za razvoj UI kot znanstvene discipline, osredotočene na
računalniško simulacijo delovanja človeških možganov (Ertel, 2025).
Sodobni sistemi UI, kot je generativna UI (GUI), predstavljajo prelomnico,
saj se v nasprotju s tradicionalnimi sistemi UI, ki temeljijo predvsem na napo-
vedovanju, osredotočajo na ustvarjanje novih vsebin na podlagi analiz veli-
kega nabora podatkov (Brezočnik idr., 2025), pri čemer gre pogosto za komp-
leksne algoritme z visoko stopnjo avtonomnosti (Ertel, 2025). GUI za ustvar-
janje besedila, slike, zvoka ali videa uporablja napredne modele, kot so npr.
nevronske mreže, ki posnemajo človeško ustvarjalnost. Ti sistemi, vključno
z dobro znanimi orodji, kot sta ChatGPT in DALL·E, so naučeni na obsežnih

Hudovernik, S., Lepičnik Vodopivec, J., Drljić, K., Birsa, E., Mezgec, M., Cotič, N.,
Dolenc, P., Ferbežar, N., Hozjan, D., in Štemberger, T. (ur.). (2025). Vseživljenjsko učenje
kot temelj trajnostne družbe. Založba Univerze na Primorskem.