Page 212 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Andreja Klančar in Aleksander Janeš

množicah podatkov ter ustvarjajo rezultate z identifikacijo in s kombinira-
njem vzorcev iz podatkov, ki so jim bili izpostavljeni v procesu »učenja«. Ven-
dar ti sistemi ne razumejo pomena vsebin v človeškem smislu – njihovi odgo-
vori temeljijo na statističnih vzorcih in asociacijah, ki izhajajo iz podatkov, ki
jim je bil sistem izpostavljen v času »učenja«, in ne na kontekstualnem znanju
(Brezočnik idr., 2025, str. 70). Zato jih lahko dojemamo predvsem kot sofisti-
cirano orodje, katerega učinkovitost je odvisna od njegovega premišljenega
vključevanja npr. v pedagoško prakso.
Pomembno skrb v sodobni znanstveni in pedagoški razpravi predstavlja
vprašanje zmanjševanja človeškega nadzora nad avtonomnimi sistemi UI,
zlasti v primerih, ko se odločanje ali ustvarjanje vsebin prenese na algoritme
brez ustreznega vpogleda v njihovo delovanje. Kot možna rešitev se v lite-
raturi vse pogosteje uveljavlja koncept t.i. izboljšane inteligence (angl. aug-
mented intelligence), ki označuje pristop k UI, kjer tehnologija ne nadomešča
človeškega razmišljanja, temveč ga podpira, dopolnjuje ali razširja. Gre za pa-
radigmo, ki človeka postavlja v središče odločanja in delovanja, UI pa obrav-
nava kot orodje za podporo človekovi kogniciji, odločanju in učinkovitosti
(Obenza idr., 2024; Wójcik, 2021).
Na te izzive se je treba ustrezno odzvati tudi v okviru visokošolskega izo-
braževanja, saj se je zaradi vključevanja UI in razširjene rabe orodij GUI spre-
menil tudi proces visokošolskega poučevanja ter učenja. V sodobnem viso-
košolskem prostoru se UI vse pogosteje uporablja za individualizacijo učenja
in poučevanja, razširjanje možnosti sodelovanja ter izboljšanje administra-
tivne učinkovitosti (Leite, 2025; Murdan in Halkhoree, 2024). Zaznane pred-
nosti vključevanja UI (Hazaimeh in Al-Ansi, 2024; Wood in Moss, 2024), stali-
šča uporabnikov in njihove digitalne kompetence (Janeš idr., 2023) vplivajo
na njeno širše sprejemanje in rabo. Kljub številnim prednostim je vpeljava UI
v izobraževanje povezana s pravnimi in z etičnimi dilemami, kot so pristran-
skost algoritmov, vprašanja zasebnosti ter nevarnost pretirane avtomatiza-
cije opravil (v povezavi s pedagoškim procesom npr. ocenjevanja, oblikova-
nja učnih poti brez presoje učitelja, avtomatizacije administrativnih in pod-
pornih funkcij, odločanja o učni uspešnosti ali napredovanju) (Wójcik, 2021).
Številni izzivi rabe UI se kažejo tudi pri študentih. Ključno tveganje predsta-
vljata zmanjšana samostojnost ter postopna kognitivna odvisnost od te teh-
nologije, zlasti pri reševanju zahtevnejših nalog, kjer se študenti pogosto za-
našajo na avtomatizirano podporo brez zadostne kritične refleksije. Ob tem
naraščajo pomisleki glede plagiatorstva, površinskega razumevanja vsebin
ter zmanjšane zmožnosti za oblikovanje samostojnih idej in argumentacij-
skih sposobnosti. Dodatne pomisleke vzbujajo vprašanja etične rabe, varo-

212