Page 176 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Maja Lebeničnik and Karmen Drljić

cation through universal design for learning and policy. Journal of Social
Work Education, 59(1), 119–132.
Storey, K. (2007). Combating ableism in schools. Preventing School Failure, 52(1),
56–58.
UNESCO. (2016). Educationforpeopleandtheplanet:Creatingsustainablefutures
for all.
Yeager, D. S., Romero, C., Paunesku, D., Hulleman, C. S., Schneider, B., Hinojosa,
C., Lee,H.Y., O’Brien, J., Flint,K., Roberts, A., Trott, J.,Greene, D., Walton,
G. M., & Dweck, C. S. (2016). Using design thinking to improve psychologi-
cal interventions: The case of the growth mindset during the transition to
high school. Journal of Educational Psychology, 108(3), 374–391.

Ableizem in miselna naravnanost bodočih pedagogov
Občutljivost za ranljive družbene skupine in zagotavljanje enakih možnosti za-
nje predstavljata pomemben socialni vidik trajnostno naravnane družbe. Pri-
spevek zato obravnava pojav ableizma – oblike predsodkov do oseb s po-
sebnimi potrebami, ki izhaja iz ideala popolnoma zmožnega posameznika in
hkrati podcenjuje zmožnosti oseb s posebnimi potrebami. Raziskava prav tako
raziskuje vlogo prepričanj o spremenljivosti posameznikovih lastnosti (t.i. mi-
selna naravnanost) pri pojavu ableizma. Med študenti (N = 232), vpisanimi v
različne pedagoške študijske programe na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri-
morskem (UP PEF), smo preverjali samooceno ableizma, njihovo miselno na-
ravnanost ter morebitne povezave med obema konceptoma. Analiza rezulta-
tov je pokazala, da študenti, ki se pripravljajo na delo z ranljivimi skupinami
(npr. z osebami s posebnimi potrebami), poročajo o nižji stopnji ableizma kot
tisti,kisepripravljajonadelopretežnoznormativnopopulacijo.Fiksnamiselna
naravnanost je bila šibko pozitivno povezana s komponento ableizma, ime-
novano »Diskriminacija«. Razvojna miselna naravnanost je pokazala zmerno
pozitivno povezavo s komponento ableizma, imenovano »Osebna odgovor-
nost«. Multipla linearna regresija je pokazala, da narava študijskega programa
pomembno napoveduje ableizem in njegove komponente, medtem ko je ra-
zvojna miselna naravnanost pomembno napovedovala le tisti vidik ableizma,
kjer posamezniki vso odgovornost za uspeh pripisujejo osebi z invalidnostjo.
Lahko zaključimo, da miselna naravnanost (glede inteligentnosti) ni uporaben
koncept za napovedovanje ableizma.
Ključne besede: ableizem, miselna naravnanost, visoko šolstvo, bodoči učitelji

176