Page 95 - Trženje

Koraki v procesu tržnega raziskovanja 6.2

Teorija

NAMEN RAZISKOVALNO Vodstvene NAČRT
RAZISKAVE VPRAŠANJE izkušnje HIPOTEZE RAZISKAVE

Eksplorativno
raziskovanje

Slika 16 Razvijanje hipotez (prirejeno po Aaker in Day, 1998, v Radonjič in Iršič,
2006, str. 247)

lahko te informacije pomagajo nosilcem odločanja pri sprejemanju od-
ločitev. Povezanost med raziskovalnim vprašanjem in raziskovalnim
problemom se kaže v tem, da vsako komponento raziskovalnega prob-
lema razdelimo v osnovne elemente v smislu raziskovalnih vprašanj in
tako z odgovori na posamezna vprašanja postavljamo cilje raziskave
(Radonjič in Iršič, 2006, str. 246).
Hipoteze so možni odgovori na postavljeno raziskovalno vprašanje,
vendar ga pogosto presegajo, ker gre za trditve o odnosih ali o predlogih
(v primerjavi z raziskovalnim vprašanjem), na katere iščemo odgovore.
Raziskovalna vprašanja sprašujejo po nečem, so torej interogativna,
hipoteze pa so deklarativne in jih lahko empirično testiramo. Imajo
pomembno vlogo, saj ponujajo spremenljivke, ki jih lahko vključimo v
raziskovalni načrt. Zaradi tega je razvijanje hipotez proces, v katerem
pridemo do nekih utemeljenih trditev (slika 16).
Razvidno je, da lahko raziskovalec za razvoj hipotez uporablja ra-
zlične vire informacij. Prvi vir so informacije iz predhodnih raziskav, a
pod pogojem, da jih ne razumemo kot temeljnih informacij za dokončne
trditve o prihodnosti, temveč le kot ustrezno pomoč ob upoštevan-
ju njihovih časovnih in vsebinskih omejitev. Drugi vir informacij za
postavljanje hipotez so izkušnje menedžerjev organizacije s podob-
nim problemom v preteklosti. Izkušnje pomenijo znanje, ki ga lahko
raziskovalci uporabijo pri razčlenjevanju problema in pri postavljanju
hipotez. Tretji vir informacij so teorije z različnih področij, povezane z
raziskovalnim problemom oz. raziskovalnim vprašanjem (Radonjič in
Iršič, 2006, str. 246). Postavljanje hipotez pomeni, da raziskovalec na
podlagi teorije ali na kakšni drugi osnovi predlaga neko možno razlago
v zvezi s predmetom raziskovanja, pri čemer želi omenjeno razlago z
empiričnimi ali drugimi dokazi v nadaljevanju sprejeti ali ovreči (Ma-
noilov, 2012, str. 46).

95