Page 57 - Trženje
P. 57

Psihološki dejavniki  4.3
                  •  Primarne biološke potrebe, ki so podedovane in univer-
                    zalne, so: potreba po hrani, tekočini, spanju, počitku itd.
                  •  Primarne socialne potrebe, ki so pridobljene in regional-
                    no opredeljene, so: potreba po uveljavljanju, po družbi,
                    po spremembah itd.

               Večino ciljev lahko dosežemo na različne načine. Motivi so vsi tis-
            ti notranji dejavniki, ki posameznika aktivirajo, spodbujajo k cilju. Ta
            gonilna sila povzroča stanje napetosti, ki je rezultat nezadovoljene
            potrebe. Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem, za ka-
            terega predvideva, da bo zadovoljilo potrebo. Način zadovoljevanja
            potrebe je odvisen od posameznikove preteklosti in izkušenj ter kul-
            turnega okolja. V tem okviru je treba omeniti še željo, ki je določe-
            na oblika potrebe, oblikovane z osebnostjo porabnika in s kulturnimi
            dejavniki okolja, kjer porabnik živi. Kadar porabnik zazna potrebo, se
            odloči, na kakšen način jo bo zadovoljil. Takrat potreba postane želja.
              V posamezniku so prisotni različni motivi. Kateri motivi prevladuje-
            jo, je odvisno od že uresničenih drugih motivov, človekove dejavnosti,
            stopnje kulturnega razvoja in okolja. Poznamo različne klasifikacije
            motivov, kjer uporabljamo različne kriterije, s katerimi opredeljujemo
            vrsto posameznega motiva. Navajamo nekaj razvrstitev motivov:
              1. Glede na vlogo, ki jo imajo motivi v človekovem življenju (Walters
                in Bergiel 1989, str. 86):
              •  primarni motivi usmerjajo človekovo aktivnost k tistim ciljem, ki
                mu omogočajo preživetje (v tem primeru govorimo tudi o potre-
                bah, ki so lahko biološke ali socialne),
              •  sekundarni motivi so tisti, ki v človeku zbujajo zadovoljstvo.


              2. Glede na  nastanek v človeku razlikujemo (Damjan in Možina,
                1998, str. 80):
              •  podedovane motive, ki jih človek prinese na svet z rojstvom,
              •  pridobljene motive, ki jih je pridobil v življenju.


              3. Glede na razširjenost med ljudmi razlikujemo (Damjan in Možina,
                1998, str. 80):

              •  univerzalne motive, ki jih srečamo pri vseh ljudeh,
              •  regionalne motive, ki jih srečamo samo pri določeni skupini ljudi
                na določenem območju,


                                                            57
   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61   62