Page 105 - Trženje
P. 105

Koraki v procesu tržnega raziskovanja  6.2
               Ena od potencialnih prednosti kvantitativne metode (v primerjavi
            s kvalitativno metodo) je možnost sklepanja z vzorca na populacijo,
            če je zadoščeno nekaterim predpogojem, in sicer: (1) da kvantitativni
            podatki ne predpostavljajo popisa populacije in (2) da je vzorec repre-
            zentativen. Če je zadoščeno tema dvema predpogojema in so kvanti-
            tativni podatki zbrani in urejeni , je mogoče s pomočjo statistike oz.
                                         6
            statistične metode opraviti  statistične teste, na podlagi katerih je
                             7
            mogoče sklepati z vzorca na populacijo. Omenjeno sklepanje z vzorca
            na populacijo lahko opravimo na podlagi statistične značilnosti (angl.
            significance oz. sig.). Pri tem je pomembno omeniti, da večina program-
            ske opreme za statistične analize (npr.  SPSS,  PSPP,  R Commander,
            SAS, XLSTAT, Stata itd.) omogoča izračunavanje omenjene statistične
            značilnosti. Slednjemu bi lahko rekli tudi stopnja tveganja, pri čemer
            gre za tveganje napake pri sklepanju z vzorca na populacijo. V druž-
            boslovju je običajno postavljena meja, da je legitimno opraviti sklepan-
            je z vzorca na populacijo, če je stopnja tveganja največ 5 % (sig. <=
            0,05). Včasih je ta meja postavljena strožje (npr. sig. <= 0,01), vendar je
            to tipičnejše za naravoslovje, v nekaterih primerih izjemoma velja tudi
            za družboslovje (Manoilov, 2012, str. 42−43). Sledi primer interpreta-
            cije statističnih testov glede na vrednost statistične značilnosti, ki jo je
            mogoče izračunati z raznimi programskimi orodji za statistične analize
            (Manoilov, 2012, str. 43):

              •  Če je statistična značilnost manjša ali enaka 0,05 (sig. <= 0,05),
                potem lahko z veliko gotovostjo posplošimo rezultate z vzorca na
                populacijo, npr. da med dvema spremenljivkama obstajajo razli-
                ke  ali sta npr. dve spremenljivki med seboj povezani. 9
                  8





              6
              Običajno je kvantitativne podatke za potrebe statistične analize treba shraniti v tabelo, kjer so
              enote raziskovanja (anketiranci, podjetja itd.) vrstice, v stolpcih pa so anketna vprašanja oz.
              spremenljivke. Slednja oblika zapisa je standard pri programski opremi za statistične analize,
              kot je SPSS ali PSPP (Manoilov, 2012, str. 42).
              7
              Statistika je veda, ki preučuje množične pojave in se ukvarja z zbiranjem, s predstavitvijo, z
              analizo in interpretacijo podatkov (Ferligoj idr.,1995).
              8
              Kot primer obstoja razlik med dvema spremenljivkama bi lahko npr. navedli razlike v dohod-
              ku glede na spol oz. da imajo v povprečju moški višji dohodek kot ženske (Manoilov, 2012, str.
              43).
              9
              Kot primer povezanosti dveh spremenljivk bi lahko npr. navedli povezavo med izobrazbo in
              dohodkom, pri čemer naj bi imele v primeru pozitivne povezave osebe z nižjo izobrazbo nižje
              dohodke in osebe z višjo izobrazbo višje dohodke (Manoilov, 2012, str. 43).
                                                           105
   100   101   102   103   104   105   106   107   108   109   110