Page 10 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Boris Aberšek

v seriji je značilen nabor tehnologij, ki so bile vodilne tehnologije svoje
dobe. Prvi val (od leta 1785 do 1845), ki je sprožil industrijsko revolucijo, je
bil zaznamovan z uporabo vodne energije za proizvodnjo tekstila in železa
v gradbeništvu. Drugi val (1845–1900) je bil zaznamovan s parno energijo,
z jeklom in s širitvijo železniških sistemov, tretji val (1900–1950) pa z elek-
trično energijo, s kemikalijami in z motorjem z notranjim izgorevanjem.
Ko je vsak val tehnoloških sprememb prišel, je dinamika ustvarjalnega
uničevanja s seboj prinesla nove načine dela in življenja, vendar je tudi
uničila nekaj tega, kar je bilo prej, in predvsem drastično vplivala na člo-
vekovo naravno okolje. Prvi trije valovi inovacij so preoblikovali zahodne
družbe, izpodrinili fizične delavce in jih nadomestili s strojno avtomatiza-
cijo ter z delavci znanja. Kmetijska gospodarstva so postala industrijska,
nato postindustrijska. V njih je bilo zaposlenih vedno več delavcev znanja.
Generacija za generacijo študentov, učiteljev, intelektualcev, strokovnja-
kov, pisateljev, raziskovalcev, ustvarjalcev – ti so bili gonilna sila človeške
ustvarjalne ekonomije znanja.
Četrti val (1950–1990) je bil obdobje petrokemije, elektronike in letalstva.
Označuje tudi začetek UI kot teme raziskav. Izraz »umetna inteligenca« je bil
skovan leta 1956 na srečanju poletnega raziskovalnega projekta Dartmouth,
ki sta ga gostila Marvin Minsky in John McCarthy. Peti val (1990–2020) je bila
digitalna doba, določena z omrežji, ki sta jih omogočila izum interneta (1983)
in World Wide Web (1989) Tima Berners-Leeja, ki je uporabnikom omogočil
krmarjenje po internetu. Prvi splet – zdaj imenovan splet 1.0 – je bil statični
prostor, sestavljen s strani HTML (označevalni jezik hiperteksta), imenovan
»branje in pisanje« spleta, ker je bilo to vse, kar so uporabniki lahko storili z
njim. Toda izboljšan splet 2.0, ki je sledil med letoma 1999 in 2004, je zazna-
moval pomembno spremembo v funkcionalnosti in uporabniški izkušnji, saj
ga je uvedba HTTP (protokol za prenos hiperteksta) preoblikovala iz statične
v socialno, uporabniku prijazno platformo (Ber ners-Lee idr., 2001). V primer-
javi s prejšnjim omrežjem statičnih spletnih strani z informacijami, ki tečejo v
eno smer, lahko uporabniki zdaj sodelujejo in delijo informacije, komentirajo,
pošiljajo mnenja, objavljajo bloge ter komunicirajo. S tem se je začelo obdob-
je socialnega spleta ali spleta 2.0.
V devetdesetih je prišlo tudi do razvoja tehnik strojnega učenja in izbolj-
šanja arhitektur nevronskih mrež, ki so uporabljale ogromne količine po-
datkov (t. i. »velike podatke«), ki so jih ustvarila družbena omrežja spleta 2.0,
vključno s Facebookom (2004), z YouTubom (2005), s Twitterjem (2006) in z
Instagramom (2010). Splet 3.0, t. i. semantični splet – ki ga je leta 1989 zasno-
val Tim Berners-Lee kot mrežo podatkov, ki jih lahko berejo stroji –, je ustvaril

10