Page 7 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Uvod

Boris Aberšek
Univerza v Mariboru

© 2025 Boris Aberšek
https://doi.org/10.26493/978-961-293-431-6.0

Preobrazba digitalne pedagogike v generativizem
Sartre opozarja, da na eksistencialna vprašanja ni mogoče odgovoriti enkrat
za vselej. Filozofska vprašanja so po definiciji vprašanja, ki si jih morajo gene-
racije nenehno postavljati, saj to v nas spodbuja živ občutek, da smo živi (Sar-
tre, 1984). Filozofsko eksistenčno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti takoj na
začetku, pa je, koliko časa imamo za to in kako hitre bi te spremembe morale
biti v luči eksistence ter inteligence, ki nezadržno vstopa v naš svet. Najprej
bomo na kratko analizirali ta eksistenčna razmerja med človeško in umetno
inteligenco (UI) oz. med ljudmi ter umetnimi oblikami življenja (angl. artificial
life form – ALF).1
Če nekoliko poenostavljamo: človek je nastal s pojavom svojih prednikov
pred približno 6–7 milijoni let, zametki človeštva pa segajo tudi do 20 milijo-
nov let v preteklost. Razvoj sodobnega človeka, homo sapiensa, pa v pretek-
lost sega le približno 300.000 let. V nasprotju s tem dolgotrajnim razvojem
datira pojav »sodobne« UI nekako v leto 1956, začetek intenzivnega razvoja z
nihanji pa sega v 80. leta 20. stoletja. Skratka, UI je stara, recimo, 50 let. Če ta
razvoja primerjamo, lahko ugotovimo, da eno leto razvoja UI pomeni 140.000
let človeškega razvoja. Tako bi zelo površno lahko predpostavljali, da bi/bo
UI potrebovala le dobri dve leti za razvoj takšne oblike, ki bi/bo dosegala ali
celo presegala človeško. V dveh letih bo torej opravila raz voj, za katerega je
homo sapiens potreboval približno 300.000 let. S stopnjo hitrosti razvoja UI se
zastavlja izjemno resno vprašanje: koliko časa še imamo, da lahko usmerjamo
tok zgodovine in razvoj svoje prihodnosti?
Zagotovo stopamo v čas drastičnih sprememb, ki ga najlažje označimo kot
kaos. Kaos je sicer odlično stanje za ustvarjanje sprememb, pomembno pa je,
da točno vemo, kaj hočemo, saj časa za popravke ni neomejeno. Poskusimo to
na kratko analizirati s pomočjo krivulje sprememb Kübler-Ross (Kübler-Ross,
1969).

1 Podrobneje o umetnih oblikah življenja v opombi 3.

Flogie, A., in Čotar Konrad, S. (ur.). 2025. Izobraževanje v dobi generativne umetne
inteligence: mednarodne smernice in raziskave. Založba Univerze na Primorskem.