Page 84 - Meje vedenja
P. 84

Mitja Krajnčan

                  pri katerem starši ne postavljajo jasnih meja ali ne izvajajo dosledne discipline,
                  lahko vodi do povečane impulzivnosti in nizke frustracijske tolerance (Garland,
                  9). Otroci, vzgojeni v takšnem okolju, mnogokrat razvijejo instrumentalno
                  agresijo, kjer agresivno vedenje uporabljajo kot sredstvo za dosego svojih ci-
                  ljev, saj niso vajeni nadzora ali omejitev. Po drugi strani zanemarjajoča vzgoja,
                  kjer starši ne nudijo zadostne čustvene topline ali podpore, mnogokrat vodi v
                  razvoj antisocialnega vedenja in težav pri socialni interakciji (Dadds in Hawes,
                  6). Takšni otroci lahko kažejo izrazite vedenjske motnje, vključno s pasivno
                  agresijo, ki se odraža v namernem ignoriranju zahtev staršev, zavestnem ne-
                  upoštevanju pravil ali prikritem upiranju avtoriteti. Raziskave prav tako naka-
                  zujejo, da so vedenjske težave izrazitejše pri otrocih, katerih starši uporabljajo
                  nedosledno disciplino ali imajo visoko stopnjo starševskega stresa, saj to ne-
                  posredno vpliva na otrokovo sposobnost regulacije vedenja (Garland, 9).
                  Poleg tega se vzgojni pristopi, ki temeljijo na negativnem vedenjskem krogu,
                  kjer starši uporabljajo kaznovalne metode brez pozitivne povratne informaci-
                  je, povezujejo s povečano pojavnostjo agresivnega vedenja in čustvenih mo-
                  tenj (Aylward, 3). Ti podatki kažejo, da način vzgoje pomembno vpliva na
                  otrokovo vedenje ter da je za razumevanje in obvladovanje vedenjskih težav
                  treba upoštevati širši družinski kontekst terstarševske prakse.
                    Delinkvenca označuje izvajanje kaznivih dejanj s strani otrok in mladostni-
                  kov, kot je npr. kraja v trgovini ali tudi nasilna dejanja. Pojem je zasnovan tako,
                  da je čim nevtralnejši, da otrok in mladostnikov ne bi prehitro obremenili z
                  nalepko »kriminalnosti.
                    Mejna osebnostna motnja (BPD) pri otrocih in mladostnikih je povezana
                  z značilnimi vzorci čustvene disregulacije, impulzivnosti in intenzivnih med-
                  osebnih konfliktov. Raziskava Leonie Fleck idr. () je ugotovila, da so zna-
                  čilnosti BPD pri otrocih in mladostnikih enako razširjene, vendar se njihova
                  intenzivnost in vpliv razlikujeta glede na starost. Otroci z BPD kažejo manjšo
                  povezanost simptomov s stresnimi materinskimi interakcijami, kar poudarja
                  potrebo po starostno specifičnih intervencijah. Pri mladostnikih pa negativ-
                  ni materinski odnosi močneje vplivajo na razvoj motnje, kar nakazuje po-
                  membnost vključevanja staršev v obravnavo (Fleck idr., ).
                    Calvo idr. (3) so preučevali prekrivanje simptomov BPD in motnje po-
                  manjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri mladostnikih. Rezultati
                  so pokazali, da se impulzivnost in čustvena nestabilnost pogosto pojavljata
                  pri obeh motnjah, kar otežuje diferencialno diagnostiko. Instrumenti, kot je
                  lestvica Borderline Personality Features Scale for Children-11 (BPFSC-11), omo-
                  gočajo učinkovito razlikovanje teh dveh diagnoz, kar prispeva k specifičnej-
                  šim terapevtskim strategijam (Calvo idr., 3).


                  84
   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88   89