Page 85 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

Raziskava Laie Marques-Feixa idr. (1) je poudarila vlogo zgodnje izpos-
tavljenosti maltretiranju in stresnim življenjskim dogodkom kot dejavnikom
tveganja za razvoj BPD pri mladostnikih. Značilnosti, kot sta čustvena disre-
gulacija in intenzivna jeza, posredujejo med travmami in tveganjem za sa-
mopoškodovanje ali samomorilno vedenje. Ciljno usmerjene intervencije za
izboljšanje čustvene regulacije lahko zmanjšajo tveganje za suicidalne ve-
denjske vzorce pri tej populaciji (Marques-Feixa idr., 1).
Z vidika klinične diagnostike je raziskava Tess Gecha idr. (4) potrdila vel-
javnost lestvice BPFS-C za identifikacijo mladostnikov z BPD in s subklinično
obliko motnje. To omogoča zgodnejše prepoznavanje in usmerjene interven-
cije, kar zmanjšuje dolgoročne negativne vplive motnje (Gecha idr., 4).

Komorbidnost
Povečanje komorbidnih motenj pri otrocih in mladostnikih je posledica spre-
menjenih družbenih, družinskih ter izobraževalnih dejavnikov. Socialnope-
dagoška znanost poudarja celosten pristop k razumevanju teh pojavov, pri
čemer se osredotoča na okoljske vplive, družbene spremembe in psihosoci-
alne dejavnike. Tako raziskava Goginenija idr. (19) poudarja, da so družbene
spremembe, kot so industrializacija, urbanizacija in globalizacija, pomembno
vplivale na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Te spremembe prinašajo
večjo izpostavljenost stresu, negotovosti in družbeni izolaciji, kar povečuje
pojavnost komorbidnih motenj. Poleg tega se zaradi sprememb v družinskih
strukturah zmanjšuje kakovost podpore, ki jo otroci prejemajo v domačem
okolju (Gogineni idr., 19).
Tudi pandemija covida-19 je imela velik vpliv na duševno zdravje otrok in
mladostnikov. Shobha Chottera idr. () opozarjajo, da so zaprtje šol, soci-
alna izolacija in družinske stiske prispevali k porastu depresije, anksioznosti
in vedenjskih težav, pogosto v kombinaciji z že obstoječimi motnjami, kot sta
ADHD ali avtizem. Socialna izolacija je zmanjšala možnosti za socialno učen-
je in podporo, kar je poslabšalo psihosocialno stanje mladih (Chottera idr.,
).
Žal ne moremo mimo šolskih sistemov, ki poudarjajo akademske dosežke
in uspešnost ter lahko prispevajo k psihološkim težavam. Otroci z učnimi te-
žavami ali s socialnimi anksioznimi motnjami se pogosto srečujejo s komor-
bidnimi težavami, kot so depresija in motnje hranjenja. Brae Anne McArthur
idr. (1) izpostavljajo, da je kakovost intervencij pri otrocih s komorbidnimi
težavami pogosto odvisna od zmožnosti šolskih sistemov, da se prilagodijo
njihovim specifičnim potrebam (McArthur idr., 1). In prav tukaj, kjer naj
bi bila profesionalizacija dovolj široka v razumevanju svojega početja, se

85