Page 88 - Meje vedenja
P. 88

Mitja Krajnčan

                  Izhodišče za primerjalno analizo je bilo posebej zahtevno, saj smo iskali
                  osnovno klasifikacijo, v katero bi bilo mogoče kasneje vključiti ali razvrstiti
                  druge primere. Kljub nekaterim stičiščem in morebitni skupni ideologiji je is-
                  kanje povsem »čistih« skupin utopično. Nasičenost različnih dejavnikov, ki se
                  kopičijo v posamezniku, se v družbi pogosto manifestira kot vedenjska teža-
                  va. Ob dolgotrajni izgubi norm in v zelo različnih okoljskih pogojih postane
                  označevanje posameznika z vedenjsko motnjo pogosto problematično, saj
                  lahko implicira, da so otroci in mladostniki sami krivi za svoje vedenje. Po-
                  membno je tudi opozoriti, da se obstoječe klasifikacije večinoma nanašajo na
                  otroke in mladostnike, obravnavane v strokovnih centrih, kar omejuje njiho-
                  vo posplošljivost in zanesljivost za širšo populacijo.
                    V razdelku o etiologiji in fenomenologiji vedenjskih ter čustvenih težav
                  bomo prikazali rezultate naših anket in intervjujev.

                  Literatura
                  Achenbach, T. M. (1991). Manual for the Child Behavior Checklist/4-18 and 1991 profile.
                      University of Vermont, Department of Psychiatry.
                  Achenbach, T. M., in Rescorla, L. (1). Manual for the ASEBA school-age forms and
                      profiles. University of Vermont, Research Center for Children, Youth, & Families.
                  Ahrbeck, B., in Fickler-Stang, U. (1): Verhaltensstörungen – eine zeitgemäßes Kon-
                      strukt? Sonderpädagogik in Berlin, (3), 15–.
                  AlSharif, A., Al Habbal, O., Gabadian, A., El Maamoun, R., Al Faraj, A., Kamr Aldin, T.,
                      Haitham Aldammad, O., Alkayakhi, A., in Al Habbal, A. (4). Behavioral difficul-
                      ties and associated factors among the ‘lost generation’ of Syrian children and
                      adolescents. Dental Science Reports, 14(1), 986.
                  Amato, P. R. (). The consequences of divorce for adults and children. Journal of
                      Marriage and Family, 62(4), 169–187.
                  Amato, P. R. (5). Family structure and the well-being of children: Revisiting the
                      debate. Journal of Marriage and Family, 67(4), 19–147.
                  Amato, P. R., in Anthony, C. J. (14). Estimating the effects of parental divorce and
                      death with fixed effects models. Journal of Marriage and Family, 76(), 37–386.
                  Amato, P. R., in Cheadle, J. E. (8). Parental divorce, marital conflict, and children’s
                      behavior problems: A comparison of adopted and biological children. Social
                      Forces, 86(3), 1139–1161.
                  Amato, P. R., in Keith, B. (1991). Parental divorce and the well-being of children: A Me-
                      ta-analysis. Psychological Bulletin, 110(1), 6–46.
                  American Psychiatric Association. (1994). Diagnostic and statistical manual of mental
                      disorders. DSM-IV (4. izd.).
                  American Psychiatric Association. (13). Diagnostic and statistical manual of mental
                      disorders: DSM-5 (5. izd.).



                  88
   83   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93