Page 86 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

zdi, da namesto tega samo potrjuje celotno spiralo neustrezne porazdelitve
sredstev in moči.
Postmoderna doba prinaša tudi spremembe v socialnem okolju vsled upo-
rabe digitalnih tehnologij in družbenih omrežij, kar pomembno vpliva na so-
cialne interakcije in psihosocialni razvoj. Susanne Knappe idr. (15) ugotav-
ljajo, da prekomerna uporaba tehnologije in pomanjkanje neposrednih
socialnih stikov povečujeta tveganje za razvoj socialne anksioznosti, depre-
sije in drugih komorbidnih motenj (Knappe idr., 15).
Ponovno poudarjamo, da tudi v primeru komorbidnosti vplivajo socialno-
-ekonomske neenakosti. Otroci iz deprivilegiranih okolij so bolj izpostavljeni
komorbidnim motnjam zaradi kroničnega stresa, negotovosti in omejenega
dostopa do zdravstvene oskrbe. Vemuri in Steiner (6) poudarjata, da so
družinski in socialni stresorji močno povezani z motnjami hranjenja ter drugi-
mi psihosocialnimi težavami.
Sledi primer empirične klasifikacije po Schraderju (1991, str. 36). Shema
simptomov otroških vedenjskih težav in motenj je razdeljena na funkcijske
motnje, motnje navad, motnje občutkov jaza in temeljnega razpoloženja, so-
cialne motnje ter motnje na področju dela in storilnosti.

A. Funkcijske motnje:
1. enureza, enkopreza (ponoči, podnevi; primarno, sekundarno),
. zaprtje,
3. motnje prehranjevanja (bruhanje, neješčnost, požrešnost),
4. splošen motorični nemir,
5. tiki (grimase, mežikanje, skomigovanje itn.),
6. govorne motnje (jecljanje, sesljanje, zatikajoč se govor, motnje artiku-
lacije),
7. motorična nespretnost (nerodnost),
8. napačna drža in poškodbe,
9. slabosti čutil (naglušnost, slabovidnost itn.).

B. Motnje navad:
1. sesanje palca,
. grizenje nohtov,
3. puljenje las,
4. škripanje z zobmi,
5. ekscesivna masturbacija.

C. Motnje občutkov jaza in temeljnega razpoloženja:
1. obča bojazljivost,

86