Page 40 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

− osebnostne značilnosti in
− vrstniki.
Socialno-ekonomske razmere
Socialno-ekonomske indikatorje pri opredeljevanju rizičnih dejavnikov za
nastanek vedenjskih in čustvenih težav postavljajo v ospredje mnogi avtor-
ji. Drugi rizični dejavniki so neposredno povezani z njimi, vendar večinoma
pomenijo izhodiščno točko težav, ki se odražajo v družini, izobraževanju,
iskanju vrstniških, referenčnih skupin in ki se med seboj prepletajo. Vpliv je
najintenzivnejši na družino, ki je potemtakem najodgovorneši dejavnik, ki
otroka oz. mladostnika ne opremi s socialnimi znanji in kompetencami za
ustrezno integracijo ter ga še naprej povezuje z drugimi negativnimi vzroki
(krog družbene disfunkcije). Po besedah Anice Mikuš Kos (1999) objektivni
kazalci govorijo, da je revščina kompleksen stresogeni dejavnik, ki vpliva na
družinske napetosti, nestrpnost, tesnobo. Otrok kot najšibkejši člen sistema
je pogosto »strelovod« za družinske stiske (dežurni krivec, neugodni odnosi,
telesno kaznovanje …). Anica Mikuš Kos (1999, str. 47) še podrobneje navaja
naslednje dejavnike tveganja, ki izhajajo iz revščine: okoljski dejavniki (ne-
usterzno stanovanje in neugodno širše bivalno okolje), zdravstveni dejavni-
ki (slabša odpornost, prehrana, večja obolevnost, slabši nadzor otrok in več
nezgod …), psihosocialne obremenitve in stres (slaba družinska klima, ki jo
označuje stiska, vsakodnevna skrb za preživetje, slaba samopodoba vsakega
od njih, več različnih psihosocialnih in psihiatričnih motenj…), brezposelnost
staršev (negotovost, čustvena prizadetost, depresija, nestrpnost, prizadeto
dostojanstvo, spremenjene vloge v družini), vzgojne in izobraževalne spod-
bude ter možnosti (manj ukvarjanja z otrokom, manj pomoči ob šolskem
neuspehu, manj učnih spodbud, manj stika s kulturnim dogajanjem, manj
dodatnega zunajšolskega izobraževanja, manjša vključenost v razne prosto-
časne dejavnosti …).
Socialno-ekonomski status (SES) ima pomembno vlogo pri razumevanju
vedenjskih in čustvenih motenj pri otrocih in mladostnikih. Otroci iz depri-
vilegiranih okolij se pogosto soočajo z večjimi izzivi, ki vključujejo revščino,
družinske konflikte, kroničen stres in izpostavljenost nasilju. Ti dejavniki ne
vplivajo le na njihov čustveni razvoj, temveč tudi na sposobnost prilagajanja
in obvladovanja vedenja. V tem članku bomo podrobneje obravnavali vpliv
SES na pojav vedenjskih motenj, s poudarkom na najnovejših raziskavah in
empiričnih dokazih.
Vpliv SES na prevalenco vedenjskih motenj kaže tudi raziskava Ogunde-
leja (16), in sicer izjemno visoko korelacijo med nizkim SES in prevalenco

4