Page 37 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

zoritev procesa etiketiranja uporabil primer razvoja kriminalnega vedenja. V
osmih zaporednih fazah opisuje razvoj mladostnikov s prestopniškim veden-
jem v obliki »vzajemno naraščajočega interakcijskega procesa med mladost-
nikom in njegovim socialnim okoljem« (str. 38). Postati mora jasno, da krimi-
nalno vedenje ni v osnovi prisotno pri ljudeh, temveč je posledica procesa, v
katerem različne težave postanejo negativni atributi.
Pojav »grešnega kozla« je mogoče opaziti tudi v kombinaciji s pristopom
etiketiranja. V skladu s tem so ljudje, katerih vedenje odstopa od družbe-
nih pravil, prisiljeni v vlogo grešnega kozla. S kaznovanjem grešnega kozla
se nagrajuje posameznikovo lastno vedenje in krepi homogeno družbeno
vedenje. V nemškem šolskem sistemu so v to vlogo postavljeni zlasti otroci
in mladostniki z vedenjskimi ter učnimi težavami. Ti so izbrani in razporejeni
v različne vrste šol in specializiranih ustanov. Ta praksa je v zadnjem deset-
letju tarča kritik, saj raziskave kažejo, da take ustanove pogosto povečujejo
socialno stigmatizacijo (Schreyer idr., 17). Učenci v običajnih šolah lahko to
reakcijo razumejo kot nagrado za svoje vedenje ali kot odvračanje. Odrasli
obiskovanje takšnih ustanov pogosto objektivizirajo kot ustrahovanje, tako
rekoč kot posledico slabega vedenja v družbi in na delovnem mestu. S tega
vidika že sam obstoj sistema specializiranih ustanov prispeva k procesom
etiketiranja in stigmatizacije. Sociološka perspektiva jasno kaže, da vzroki za
vedenjske težave ne nastajajo v osebi sami, temveč v okolju, ki jo obdaja, s
svojimi zahtevami in pravili (Myschker, 9; Ricken in Röhr ).
Primarni cilj, ki ga lahko izpeljemo iz sociološke perspektive, je poskuša-
ti zmanjšati ali celo popolnoma preprečiti procese etiketiranja. Poleg tega
je treba v šoli okrepiti samopodobo prizadetih otrok in mladostnikov. To je
mogoče doseči v različnih učnih okoljih, npr. z izvajanjem različnih iger vlog
(Hillenbrand, 1999). Renner (8) poudarja, da otroci in mladostniki z igrami
vlog pridobivajo pomembne izkušnje. Z igranjem svojih čustev zmanjšajo na-
petost, poleg tega pa jim omogoča, da postanejo občutljivi za čustva drugih.
Krepi se samopodoba otrok in mladih, razvija se razumevanje različnih kultur-
nih in družbenih skupin, s ponujanjem alternativnih možnosti ukrepanja pa
se spodbuja vedenje za reševanje problemov. Nedavne raziskave (Holz idr.,
1) prav tako kažejo, da igre vlog zmanjšujejo anksioznost in spodbujajo so-
cialno kompetenco. Z igranjem različnih vsakodnevnih situacij lahko razisku-
jejo različne vrste vedenja in se na igriv način naučijo postaviti v kožo drugih.
Vaje za interakcijo z otroci in mladostniki ali različno skupinsko delo spod-
bujajo razvoj samopodobe ter prispevajo h komunikaciji in gradnji skupnosti.
Kot je bilo že omenjeno, sociološki vidik trdi, da struktura nemškega šolskega
sistema spodbuja procese etiketiranja. Posledično bi bilo treba spremeniti ce-

37