Page 23 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

Preglednica 1 Raziskave o razširjenosti vedenjskih žav pri otrocih in mladostnikih
Avtor(ji) Velikost Preučevana Zbiranje Vir Stopnja
vzorca starostna skupina podatkov informacije razširjenosti
ali razred
Thalmann 15 7 do 1 let Intervju Starši  %
(1974) (dečki)
Steuber 61 1. do 4. razred Intervju Učitelj 5,3 %
in Steuber (1976)
Reuter in Höcher 5.671 6 do 18 let Intervju, vprašalnik Starši, učitelj, 3 do 43 %
(1977) učenec
Artner idr. (1984) 375 3 do 14 let Intervju, standardiziran Mati, otrok 18 %
otroški psihiatrični
pregled
Remschmidt 1.969 6 do 17 let Vprašalnik (Child Starši, otrok 1,7 %
in Walter (199) Behavior Checklist – (od 1. leta
CBCL ali Youth Self- starosti)
Report – YSR)
Lehmkuhl idr. 1.3 4 do 18 let Vprašalnik za starše Starši 13,1 do
(1998) (CBCL) 8,3 %
Julius idr. (1999) 64 3. in 6. razred Vprašalnik (Teacher’s Učitelj 15,3 do
Report Form – TRF) 14,1 %
Ravens-Sieberer .863 7 do 17 let Vprašalnik (Strengths Starši, otrok 9,7 do 1,9 %
idr. (7) and Difficulties (od 11 let)
Questionnaire – SDQ)
Hölling idr. 1.353 3 do 17 let Vprašalnik (SDQ) Starši , %
(14)

ob tem postavljata, sta, kateri dejavniki so prispevali k tako izrazitemu po-
rastu učencev, ki zahtevajo posebno pedagoško pomoč, in kako šolski sistem
lahko ustrezno odgovori na te potrebe.
Ahrbeck in Ficklerstang (1) raziskujeta to vprašanje in poskušata najti
različne možne odgovore. Najpreprostejši odgovor bi bil, da se je v družbi po-
večalo prehitro označevanje težavnih ali izstopajočih otrok, da bi se olajšalo
delo v različnih kontekstih. Ta pristop otroka ali mladostnika hitro postavi v
vlogo otroka ali mladostnika, ki je vedno hiperaktiven in se ne more osre-
dotočiti v vsaki situaciji, čeprav to ni res. Ta predpostavka je v posameznih
primerih lahko pravilna, vendar ne more biti glavni razlog. Pri vedenjskih te-
žavah je zelo pomembno šolsko okolje. Vzgojno-izobraževalno delo je pos-
talo zahtevnejše, ceniti je treba raznolikost heterogenih učencev, hkrati pa je
treba vsakemu učencu nuditi čim bolj individualno podporo. Težava pri tem
je pomanjkanje časa in prilagodljivosti učiteljev, ki ne morejo zadovoljiti pot-
reb vseh učencev. Poleg tega se je z leti spremenila pozornost, ki se namenja

3