Page 20 - Meje vedenja
P. 20

Mitja Krajnčan

                  škem jeziku (Lechner idr., ). Ta instrument omogoča strukturirano oceno
                  3 veščin iz petih domen, kar je ključnega pomena za celostno oceno in in-
                  tervencijo. BESSI izkazuje dobre psihometrične lastnosti in omogoča teme-
                  ljito analizo povezanosti veščin z osebnostnimi lastnostmi ter s kognitivnimi
                  sposobnostmi.
                    Socialnopedagoške institucije za otroke z vedenjskimi, čustvenimi in soci-
                  alnimi težavami pa se soočajo s strukturnimi izzivi. Willmann (7) ugotav-
                  lja, da je organizacijska podpora teh šol nezadostna, kar negativno vpliva na
                  kakovost storitev. Pomanjkanje učiteljev in specialistov ter neustrezne infra-
                  strukturne rešitve so ključni problemi, ki otežujejo celovito podporo učen-
                  cem.
                    Poleg ocenjevanja in organizacije se terminološki konsenz razvija tudi pri
                  določanju specifičnih kategorij motenj. Potekajo npr. raziskave za dosego
                  interdisciplinarnega soglasja o ključnih definicijah in kriterijih za vedenjske
                  in čustvene motnje, da bi presegli trenutno raznolikost terminologije in iz-
                  boljšali sodelovanje med strokovnjaki. Ključni izzivi se tako pojavljajo tudi pri
                  določanju kategorij, kot so samopoškodovalno vedenje, agresija ali čustvene
                  nestabilnosti. Harris in Coyle (4) opozarjata, da so te kategorije pogoste pri
                  nevroloških motnjah, kot so avtizem in motnje v razvoju, vendar jih je pogos-
                  to težko ločiti od kulturno pogojenega vedenja ali začasnih razvojnih težav.
                  Zato je za raziskovalce in praktike ključno ustvariti fleksibilnejše, a specifične
                  terminološke okvire, ki upoštevajo multidisciplinaren značaj teh motenj.
                    Vedenjske in čustvene težave ter motnje se nanašajo na neprilagojene ali
                  patološke vzorce vedenja, čustev in interakcij posameznika, ki negativno vpli-
                  vajo na njegovo vsakdanje delovanje, socialne odnose in duševno zdravje.
                  Te težave nemalokrat opredeljujejo skozi dva konceptualna okvira: notranje
                  izražene težave, ki vključujejo anksioznost, depresijo in socialni umik, ter zu-
                  nanje izražene težave, kot so hiperaktivnost, opozicijsko vedenje in agresija
                  (Ogundele, 18). Znanstvene definicije teh motenj običajno upoštevajo bio-
                  psihosocialni model, ki združuje biološke, psihološke in socialne vplive.
                    Notranje izražene težave se osredotočajo na posameznikova čustvena
                  stan ja, ki so opazovalcu pogosto nevidna, vendar pomembno vplivajo na ka-
                  kovost življenja. Medtem zunanje izražene težave vključujejo vedenja, ki so
                  očitna okolju, kot so impulzivnost, kljubovalnost in vedenje, ki krši družbene
                  norme (Fulfs idr., 4). V klinični praksi se za opredelitev in merjenje teh te-
                  žav uporabljajo standardizirani instrumenti, kot je vprašalnik Strengths and
                  Difficulties Questionnaire (SDQ), ki omogoča identifikacijo in oceno resnosti
                  težav (AlSharif idr., 4).


                  
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25