Page 20 - Meje vedenja
P. 20
Mitja Krajnčan
škem jeziku (Lechner idr., ). Ta instrument omogoča strukturirano oceno
3 veščin iz petih domen, kar je ključnega pomena za celostno oceno in in-
tervencijo. BESSI izkazuje dobre psihometrične lastnosti in omogoča teme-
ljito analizo povezanosti veščin z osebnostnimi lastnostmi ter s kognitivnimi
sposobnostmi.
Socialnopedagoške institucije za otroke z vedenjskimi, čustvenimi in soci-
alnimi težavami pa se soočajo s strukturnimi izzivi. Willmann (7) ugotav-
lja, da je organizacijska podpora teh šol nezadostna, kar negativno vpliva na
kakovost storitev. Pomanjkanje učiteljev in specialistov ter neustrezne infra-
strukturne rešitve so ključni problemi, ki otežujejo celovito podporo učen-
cem.
Poleg ocenjevanja in organizacije se terminološki konsenz razvija tudi pri
določanju specifičnih kategorij motenj. Potekajo npr. raziskave za dosego
interdisciplinarnega soglasja o ključnih definicijah in kriterijih za vedenjske
in čustvene motnje, da bi presegli trenutno raznolikost terminologije in iz-
boljšali sodelovanje med strokovnjaki. Ključni izzivi se tako pojavljajo tudi pri
določanju kategorij, kot so samopoškodovalno vedenje, agresija ali čustvene
nestabilnosti. Harris in Coyle (4) opozarjata, da so te kategorije pogoste pri
nevroloških motnjah, kot so avtizem in motnje v razvoju, vendar jih je pogos-
to težko ločiti od kulturno pogojenega vedenja ali začasnih razvojnih težav.
Zato je za raziskovalce in praktike ključno ustvariti fleksibilnejše, a specifične
terminološke okvire, ki upoštevajo multidisciplinaren značaj teh motenj.
Vedenjske in čustvene težave ter motnje se nanašajo na neprilagojene ali
patološke vzorce vedenja, čustev in interakcij posameznika, ki negativno vpli-
vajo na njegovo vsakdanje delovanje, socialne odnose in duševno zdravje.
Te težave nemalokrat opredeljujejo skozi dva konceptualna okvira: notranje
izražene težave, ki vključujejo anksioznost, depresijo in socialni umik, ter zu-
nanje izražene težave, kot so hiperaktivnost, opozicijsko vedenje in agresija
(Ogundele, 18). Znanstvene definicije teh motenj običajno upoštevajo bio-
psihosocialni model, ki združuje biološke, psihološke in socialne vplive.
Notranje izražene težave se osredotočajo na posameznikova čustvena
stan ja, ki so opazovalcu pogosto nevidna, vendar pomembno vplivajo na ka-
kovost življenja. Medtem zunanje izražene težave vključujejo vedenja, ki so
očitna okolju, kot so impulzivnost, kljubovalnost in vedenje, ki krši družbene
norme (Fulfs idr., 4). V klinični praksi se za opredelitev in merjenje teh te-
žav uporabljajo standardizirani instrumenti, kot je vprašalnik Strengths and
Difficulties Questionnaire (SDQ), ki omogoča identifikacijo in oceno resnosti
težav (AlSharif idr., 4).
