Page 22 - Meje vedenja

Mitja Krajnčan

V angleško govorečih državah se vedenjske in čustvene težave otrok in
mladostnikov običajno kategorizirajo kot notranje ali zunanje izražene teža-
ve. Te težave obsegajo širok spekter vedenjskih odstopanj, vključno z anksioz-
nostjo, depresijo, s hiperaktivnostjo, z motnjami pozornosti, motnjo vedenja
in opozicijsko-kljubovalno motnjo. Standardizirani instrumenti, kot je vpra-
šalnik Strengths and Difficulties Questionnaire (SDQ), se pogosto uporabljajo
za oceno teh težav v različnih kontekstih (Ogundele, 18).
Znanstvene raziskave poudarjajo, da so vedenjske in čustvene težave po-
gosto posledica kombinacije bioloških, psiholoških ter socialnih dejavnikov.
Težave lahko izvirajo iz stresnih življenjskih situacij, ki jih povzročajo konflikti
v družini, nizek socioekonomski status ali izključitev iz socialnih skupin (Al-
Sharif idr., 4). Za razumevanje teh težav je ključno analizirati kontekst,
kot so družinske okoliščine in šolsko okolje. Ogundele (18) ugotavlja, da
so čust vene težave, kot je anksioznost, pogostejše pri deklicah, medtem ko
fantje pogosteje izražajo vedenjske težave, kot so hiperaktivnost in motnje
vedenja.
Raziskave kažejo, da so šole, ki izvajajo programe za duševno zdravje, ključ-
ne pri zgodnjem prepoznavanju in obravnavi teh težav, kar pomaga zmanj-
šati dolgoročne negativne posledice na izobraževalno in socialno uspešnost
otrok (Fulfs idr., 4).

Razširjenost vedenjskih težav
Težave z duševnim zdravjem v otroštvu in mladostništvu škodujejo zdravju
prizadetih oseb ter imajo včasih resne posledice za njihovo dobro počutje
in vsakdanje življenje. Te težave niso breme le za prizadeto osebo, temveč
jih kot take pogosto dojema tudi njeno socialno okolje. Težave v duševnem
zdravju v otroštvu in mladostništvu se pojavljajo v različnih oblikah ter se na-
našajo tako na težave s samim seboj kot tudi na težave pri ravnanju z drugimi
(Myschker, 9).
Podatki o razširjenosti vedenjskih težav se v posameznih raziskavah zelo
razlikujejo. V nadaljevanju so predstavljene različne raziskave (preglednica ).
Ustrezni rezultati novejših in starejših raziskav predstavljajo pregled ter služi-
jo kot vir informacij za primerjave.
V zadnjem desetletju se je v šolskem okolju občutno povečalo število otrok
in mladostnikov, ki so vključeni v programe za podporo čustvenemu in soci-
alnemu razvoju. Po podatkih Ahrbecka in Ficklerstanga (1, str. 15) je delež
teh učencev med vsemi specializiranimi programi dosegel 11,5 %. Povečanje
števila otrok z vedenjskimi težavami v šoli kaže na naraščajoče potrebe po
dodatni podpori in prilagoditvah v izobraževalnem procesu. Vprašanji, ki se

