Page 19 - Meje vedenja

Prikaz nekaterih teoretskih dognjanj o vedenjskih in čustvenih težavah ter motnjah

ne (1994, v Kosmač, 7) opozarja, da je izbira terminov tesno povezana z
načinom, kako opredeljujemo in razumemo deviantno vedenje. Izrazi, ki jih
uporabljamo, ne odsevajo zgolj same narave vedenja, temveč tudi specifičen
družbeni in kulturni kontekst ter predsodke, ki jih okolje goji do takšnih ve-
denj.
Od 8. let dalje, ko je prišlo do sprememb v metodah dela vzgojnih zavo-
dov, se je zakonodaja sprva sklicevala na termin »motnje vedenja in osebnos-
ti«. Leta 7 je bil ta izraz nadomeščen s terminom »vedenjske in čustvene
motnje«, ki odraža širši strokovni premik k inkluzivnejšemu in manj stigmati-
zirajočemu jeziku (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUO-
PP-UPB1), 7, čl. 1). Zakon o obravnavi otrok in s čustvenimi in vedenjski-
mi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI) () je še
bolj usmerjen v razumevanje pomembnosti izražanja in procesov podpore.
V praksi in teoriji socialne pedagogike se vedno pogosteje uporablja termin
»vedenjske in čustvene težave«, ki poudarja razvojni in interaktivni vidik teh
težav ter zmanjšuje tveganje stigmatizacije. Ta evolucija v terminologiji odra-
ža širša prizadevanja za vzpos tavitev terminov, ki so občutljivejši za potrebe
posameznikov in bolj usklajeni z interdisciplinarnimi pristopi k obravnavi ve-
denjskih in čustvenih izzivov. V bistvu se v kontekstu terminološke ustreznos-
ti sprašujemo, ali ne bi bilo treba govoriti o vedenjskih in čustvenih izzivih.
Gre za intuitivno hipotezo, da je namreč ocena vedenjskih in čustvenih težav
ter motenj stvar optike. In v socialnopedagoško metodičnem pristopu je tre-
ba vedno pregledati delujoče vire1 posameznika (Krajnčan in Vrhunc Pfeifer,
4).
Raziskave opozarjajo na neskladje med teorijami in praktičnimi opredelit-
vami. Ulrika Gidlund (17) ugotavlja, da čustvene in vedenjske težave zaradi
svoje subjektivnosti otežujejo delo učiteljem, ki se soočajo z nejasnimi merili,
kar vodi do različnih interpretacij in pristopov k obravnavi otrok. Nejasnost v
definicijah lahko vodi do neustrezne vključitve ali izključitve otrok iz speciali-
ziranih izobraževalnih programov, kar vpliva na njihovo dolgoročno socialno
in akademsko uspešnost.
V nemško govorečem prostoru socialne pedagogike se vedenjske in čust-
vene motnje pogosto obravnavajo skozi multidisciplinarne in praktično na-
ravnane pristope, ki se osredotočajo na socialno, emocionalno in vedenjsko
usposobljenost. Eden osrednjih instrumentov za oceno teh veščin je Behavi-
oral, Emotional, and Social Skills Inventory (BESSI), ki je bil prilagojen v nem-

1 Vir posameznika so njegove notranje in zunanje moči, sposobnosti, odnosi ter priložnosti, na
katere se lahko opre v procesu razvoja, učenja in reševanja življenjskih izzivov.

19