Page 184 - Meje vedenja

Matej Vukovič

mezniku glede na njegove želje in potrebe na novo konstruirajo ter realizirajo
zanj najustreznejše oblike skrbi in pomoči (Klatetzki, ). Načelo integri-
rane, fleksibilne in v socialni prostor usmerjene pomoči je treba tako razu-
meti kot kritiko razvoja ter nezaželenih procesov znotraj pomoči otrokom in
mladostnikom, ki je v nasprotju z naraščajočo specializacijo in organizacij-
sko togostjo. Integracija tako označuje tako rekoč drugo stran fleksibilnosti.
Medtem ko je fleksibilnost kritika razmejitev, je integracija zahteva po zdru-
ževanju nalog in vsebin. Integracija vedno izziva dve vprašanji: Kaj je treba
integrirati? S čim in kam je treba nekaj integrirati (Hamberger in Peters, )?
Koncept integrirane in fleksibilne pomoči zahteva, skozi fleksibilnost pomo-
či in organizacijskih struktur, izogibanje izključenosti otrok in mladostnikov
iz sistema pomoči. Treba se je prilagajati njihovim individualnim potrebam,
izhajati iz življenjskih virov, se naseliti v življenjski prostor/svet uporabnikov
in si prizadevati za čim hitrejšo integracijo (v redne ponudbe) z uporabo raz-
položljivih virov (Hamberger in Peters, , str. 37).

Opolnomočenje – usmerjenost v vire
Opolnomočenje je gibanje, ki izvira iz ZDA in je zraslo iz ženskega gibanja,
gibanja za državljanske pravice, ekološkega ter mirovnega gibanja. V soci-
alnopedagoškem delu je na novo določeno kot eden od mogočih delovnih
pristopov. Opolnomočenje cilja na čim obsežnejšo obnovitev samoodloča-
nja, socialne integracije in politične vključenosti prikrajšanih ter marginalizi-
ranih ljudi (Antener in Widulle, 14). Opolnomočenje se lahko zgodi samo z
usmerjenostjo v posameznikove vire in dosega optimalne rezultate, ko je so-
cialnopedagoška pomoč v njegovem življenjskem okolju pravočasno usmer-
jena (Hamberger in Peters, 5). Prevladujoče fiksacije na pomanjkljivosti
in težave uporabnikov želi nadomestiti z dosledno usmeritvijo v »koncept
človekovih moči«. Usmerjeno je v krepitev posameznika, njegove socialne
mreže in politično lobiranje za marginalizirane, prikrajšane ljudi v lokalnih ter
državnih politikah. Resno jemlje definicijo realnosti uporabnikov in išče posa-
meznikove »skrite/neodkrite« moči, vire, potenciale za spopadanje/soočanje
s težavami (izzivi) (Antener in Widulle, 14).

Participacija
Participacija pomeni aktivno delovanje in sodelovanje ter soodgovornost
otroka ali mladostnika v procesu lastnega razvoja. Na področju pomoči otro-
kom in mladostnikom se uporablja kot sopomenka za udeležbo, soudeležbo,
sodelovanje ter soodločanje (Marovič, 17). Uresničuje se v različnih oblikah
udeleževanja in soodločanja. Zavezana je predvsem k ustvarjanju izhodišč za

184