Page 181 - Meje vedenja
P. 181

Oblike pomoči otrokom in mladostnikom na celotnem kontinuumu

                   − organizacija in stroka (koordinacija, gradnja struktur, možnost indivi-
                  dualne pomoči, fleksibilno in kompatibilno financiranje);
                   − socialni prostor in infrastruktura/politika za pomoč mladostnikom
                  (trajnostno naravnana in izvedljiva infrastruktura za pomoč otrokom
                  ali mladostnikom).

               Trije glavni pojmi, ki označujejo razmerja v nemškem zveznem modelskem
             projektu INTEGRA, so fleksibilnost/prilagodljivost, integracija – vključevanje
             ter orientacija v socialni prostor.
               Ideja delovanja strokovnih centrov izhaja iz pojma deinstitucionalizacije
             kot glavne teoretske premise, pod katero spadajo diskurzi normalizacije, re-
             gionalizacije, decentralizacije, socialnega vključevanja, participacije, opolno-
             močenja – usmerjenosti v vire, diferenciacije, fleksibilnosti in integriranosti,
             deinstitucionalizacije v ožjem pomenu besede in v življenjski svet posame-
             znika usmerjene socialnopedagoške pomoči. Temelji na mrežnem delu in po-
             vezavah znotraj ter zunaj institucionalnih prostorov za blagor posameznika
             (Krajnčan, 19).
               V nadaljevanju so ti diskurzi na kratko predstavljeni.

             Normalizacija
             Določanje normalnosti za osebe, ki so stigmatizirane kot drugačne, pomeni
             določati drugačnost samo (Flaker, 1993). Besedo normalizacija so kot termin
             v službah za delo z ljudmi verjetno prvič uporabili v 6. letih prejšnjega sto-
             letja, ko jo je Bank-Mikkelson, vodja danskih služb za duševno zaostale, defi-
             niral kot »dopuščanje, da si duševno zaostali ustvarijo eksistenco, ki je kolikor
             mogoče blizu normalni« (Brandon, 1993, str. 19). Elementi normalnih vzorcev
             ali življenjskih razmer, na katere se nanaša načelo normalizacije in do katerih
             imajo vsi enako pravico, da jih izkusijo ali delijo, so (Nirje, 1999, str. 17):

                   − normalen dnevni ritem;
                   − normalen tedenski ritem;
                   − normalen ritem leta;
                   − normalne izkušnje življenjskega cikla;
                   − normalno spoštovanje posameznika in pravice do samoodločanja –
                  imeti na voljo paleto različnih izbir;
                   − normalno živeti v svetu dveh spolov, normalni spolni vzorci lastne kul-
                  ture;
                   − normalni ekonomski/gospodarski vzorci in pravice v družbi;
                   − normalni vzorci in standardi okolja v lastni skupnosti.


                                                                            181
   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185   186