Page 137 - Meje vedenja

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

mi težavami od učiteljev zahteva prilagoditev njihovih pristopov in načinov
dela. Učitelji lahko uvedejo strategije, kot so strukturiranje učnih aktivnosti,
uporaba vizualnih pripomočkov in zagotavljanje jasnih navodil, kar lahko po-
maga dijakom, da se bolje osredotočijo in razumejo učne vsebine. Poleg tega
je pomembno, da se dijakom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami omogoči
dodatna podpora v obliki svetovalnih storitev. Vanja R. Kiswarday in Karmen
Drljić () poudarjata, da je oblikovanje individualiziranih načrtov ključnega
pomena za uspešno obravnavo dijakov s posebnimi potrebami. Ti načrti lahko
vključujejo redne sestanke s svetovalci, socialnimi pedagogi, psihologi ali z
drugimi strokovnjaki, ki lahko nudijo podporo pri obvladovanju čustvenih in
vedenjskih izzivov. Prilagoditve se lahko nanašajo tudi na ocenjevanje. Tina
Vršnik Perše (1) navaja, da je pomembno, da se dijakom s ČVM omogoči
podaljšan čas za izpite, dodatne izpitne roke ali prilagojene oblike ocenjeva-
nja, ki upoštevajo njihove specifične potrebe. To lahko vključuje tudi možnost,
da dijaki izpite opravljajo v manj stresnem okolju ali z uporabo tehnologije, ki
jim olajša delo. Vključevanje staršev in družine v proces izobraževanja je prav
tako ključno. Katja Jeznik (3) opozarja na pomen sodelovanja med šolo in
družino, saj lahko starši igrajo pomembno vlogo pri podpori svojih otrok. Uči-
telji in šole bi morali starše aktivno vključiti v razvoj individualiziranih načrtov
in strategij, ki bi dijakom pomagali pri premagovanju izzivov.

Pravna podlaga za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi
težavami/motnjami v srednješolskih programih
Pravna podlaga za delo z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi
težavami oz. motnjami v srednješolskih programih v Sloveniji temelji na več
zakonih, podzakonskih aktih in predpisih, ki določajo organizacijo in prila-
goditve izobraževanja ter oblike pomoči za dijake s posebnimi potrebami.
Ključni predpisi vključujejo:
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (11):

− Določa pravice otrok s posebnimi potrebami, vključno z mladostniki s
čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami, do usmerjanja v prila-
gojene programe z dodatno strokovno pomočjo.
− Predvideva pripravo individualiziranega programa, ki določa prilagoditve
pri pouku, preverjanju znanja in drugih vzgojno-izobraževalnih procesih.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1) (6):

− Opredeljuje možnosti prilagoditev v poklicnih in strokovnih srednje-
šolskih programih.

137