Page 137 - Meje vedenja
P. 137

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

             mi težavami od učiteljev zahteva prilagoditev njihovih pristopov in načinov
             dela. Učitelji lahko uvedejo strategije, kot so strukturiranje učnih aktivnosti,
             uporaba vizualnih pripomočkov in zagotavljanje jasnih navodil, kar lahko po-
             maga dijakom, da se bolje osredotočijo in razumejo učne vsebine. Poleg tega
             je pomembno, da se dijakom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami omogoči
             dodatna podpora v obliki svetovalnih storitev. Vanja R. Kiswarday in Karmen
             Drljić () poudarjata, da je oblikovanje individualiziranih načrtov ključnega
             pomena za uspešno obravnavo dijakov s posebnimi potrebami. Ti načrti lahko
             vključujejo redne sestanke s svetovalci, socialnimi pedagogi, psihologi ali z
             drugimi strokovnjaki, ki lahko nudijo podporo pri obvladovanju čustvenih in
             vedenjskih izzivov. Prilagoditve se lahko nanašajo tudi na ocenjevanje. Tina
             Vršnik Perše (1) navaja, da je pomembno, da se dijakom s ČVM omogoči
             podaljšan čas za izpite, dodatne izpitne roke ali prilagojene oblike ocenjeva-
             nja, ki upoštevajo njihove specifične potrebe. To lahko vključuje tudi možnost,
             da dijaki izpite opravljajo v manj stresnem okolju ali z uporabo tehnologije, ki
             jim olajša delo. Vključevanje staršev in družine v proces izobraževanja je prav
             tako ključno. Katja Jeznik (3) opozarja na pomen sodelovanja med šolo in
             družino, saj lahko starši igrajo pomembno vlogo pri podpori svojih otrok. Uči-
             telji in šole bi morali starše aktivno vključiti v razvoj individualiziranih načrtov
             in strategij, ki bi dijakom pomagali pri premagovanju izzivov.

             Pravna podlaga za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi
             težavami/motnjami v srednješolskih programih
             Pravna podlaga za delo z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi
             težavami oz. motnjami v srednješolskih programih v Sloveniji temelji na več
             zakonih, podzakonskih aktih in predpisih, ki določajo organizacijo in prila-
             goditve izobraževanja ter oblike pomoči za dijake s posebnimi potrebami.
             Ključni predpisi vključujejo:
               Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (11):

                   − Določa pravice otrok s posebnimi potrebami, vključno z mladostniki s
                  čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami, do usmerjanja v prila-
                  gojene programe z dodatno strokovno pomočjo.
                   − Predvideva pripravo individualiziranega programa, ki določa prilagoditve
                  pri pouku, preverjanju znanja in drugih vzgojno-izobraževalnih procesih.
               Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1) (6):

                   − Opredeljuje možnosti prilagoditev v poklicnih in strokovnih srednje-
                  šolskih programih.


                                                                            137
   132   133   134   135   136   137   138   139   140   141   142