Page 136 - Meje vedenja

Katja Vrhunc Pfeifer

ljevalca ali tolmača za slovenski znakovni jezik (Ministrstvo za vzgojo in izo-
braževanje, 3b).

Oblike pomoči dijakom s posebnimi potrebami
V nadaljevanju na kratko predstavimo temeljne oblike pomoči dijakom s po-
sebnimi potrebami, ki bodo podrobneje predstavljene tudi v nadaljevanju,
zlasti tiste, ki so ključne pri obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in
vedenjskimi težavami/motnjami.
Za vsakega dijaka se pripravi individualiziran program, ki določa prilagodit-
ve pri pouku, preverjanju in ocenjevanju znanja, organizaciji šolskega dela
ter strategije za čim večjo samostojnost in vključitev v zaposlitev. V pripravo
programa so vključeni dijak in njegovi starši, pri čemer se upoštevata dijako-
va starost in zrelost.
Dijakom so na voljo pomoč v obliki dodatne strokovne pomoči pri prema-
govanju težav, učna pomoč in svetovalne storitve. Ta pomoč se izvaja indivi-
dualno ali skupinsko, v šoli ali na domu, običajno do pet ur tedensko, od tega
mora biti ena ura namenjena svetovanju.
Gibalno ovirani dijaki in slepi dijaki imajo lahko stalnega spremljevalca,
medtem ko imajo slabovidni, dolgotrajno bolni in dijaki z avtističnimi mot-
njami pravico do začasnega spremljevalca za specifične dejavnosti. Gluhi in
naglušni dijaki imajo pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika.
Prilagojeni programi za nižje poklicno, srednje poklicno, srednje strokovno
in poklicno-tehniško izobraževanje so namenjeni dijakom z gibalnimi ovira-
mi, slepim, slabovidnim, gluhim, naglušnim in tistim z govorno-jezikovnimi
motnjami, prav tako dijakom, ki imajo čustvene in vedenjske težave/motnje.
Večina teh programov traja eno leto dlje, obsegajo pa prilagoditve pred-
metnika, trajanja izobraževanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.
Šola lahko dodatno prilagodi pouk, obveznosti in pravice dijaka v dogovo-
ru z njim in njegovimi starši, kar je opredeljeno v osebnem izobraževalnem
načrtu. Te prilagoditve omogočajo boljše vključevanje dijakov in prilagoditev
izobraževanja njihovim posebnim potrebam.

Prilagoditve za dijake s čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami
Dijaki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pogosto potrebujejo prilagodi-
tve, ki jim omogočajo uspešno vključevanje v izobraževalni proces. Te prilago-
ditve se lahko nanašajo na različne vidike učenja, poučevanja in ocenjevanja,
da bi se ustrezno odzvale na njihove specifične potrebe. Prva vrsta prilago-
ditev se nanaša na učne metode in okolje. Maja Kuronja in Majda Schmidt
Krajnc () opozarjata, da vključevanje dijakov s čustvenimi in vedenjski-

136