Page 135 - Meje vedenja

Vzgojno-izobraževalne institucije: od detekcije do strokovne podpore

Nadaljnji programi izpopolnjevanja in usposabljanja omogočajo poglobi-
tev ter širitev strokovnih znanj in pridobitev dodatnih poklicnih kvalifikacij
na enaki ravni izobrazbe. Ti programi so objavljeni na spletni strani Centra
Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) (Ministrstvo za vzgojo in
izobraževanje, 3b).

Dijaki s posebnimi potrebami
Dijaki s posebnimi potrebami predstavljajo specifično skupino v izobraževal-
nem sistemu, ki zahteva prilagojene pristope in podporo za uspešno vklju-
čevanje v šolski proces. V Sloveniji se je koncept vključevanja teh dijakov v
redne šole razvijal skozi čas, pri čemer so se pojavili različni izzivi in priložnos-
ti. Eden od ključnih vidikov vključevanja dijakov s posebnimi potrebami je
prilagoditev učnih vsebin in metod poučevanja. Katja Kokol (3) navaja, da
izobraževanje učencev s posebnimi potrebami v Sloveniji sega 18 let nazaj,
vendar se kljub zakonodajnim spremembam še vedno pojavljajo težave pri
njihovi inkluziji. Učitelji pogosto poročajo o pomanjkanju usposobljenosti za
delo z učenci s posebnimi potrebami, kar lahko ovira njihovo vključevanje v
redne razrede. Tatjana Resnik Planinc in Karmen Kolnik (16) poudarjata, da
se učitelji, ki poučujejo dijake s posebnimi potrebami, srečujejo z različnimi
izzivi, ki izhajajo iz hitrih sprememb v znanju in tehnologiji, kar zahteva pri-
lagoditev njihovih učnih pristopov. Poleg tega je pomembno, da se učitelji
zavedajo psihosocialnih vidikov, ki vplivajo na dijake s posebnimi potrebami.
Učitelji morajo biti sposobni prepoznati in obravnavati te vidike, da bi ustva-
rili podporno učno okolje. Vključevanje staršev v proces izobraževanja je prav
tako ključno za uspeh dijakov s posebnimi potrebami. Katja Jeznik (3)
ugotavlja, da se lahko prepreke na poti k inkluzivnosti prenašajo z nižjih na
višje ravni izobraževalnega sistema, kar pomeni, da je treba delati na izbolj-
šanju sodelovanja med šolami in družinami. Starši igrajo pomembno vlogo
pri podpori svojih otrok, zato je njihovo aktivno vključevanje v izobraževalni
proces nujno. Dodatno raziskave kažejo, da so dijaki s posebnimi potrebami
pogosto ranljiva skupina, kar se odraža tudi v pojavnosti medvrstniškega na-
silja. Tanja Turičnik in Sonja Pečjak (4) opozarjata, da so učenci s posebni-
mi potrebami, zlasti tisti z okvaro vida, pogosto tarče medvrstniškega nasilja,
kar dodatno otežuje njihovo vključevanje in socializacijo v šoli.
Dijaki s posebnimi potrebami (vključujoč tudi čustvene in vedenjske mot-
nje) se v srednjih šolah izobražujejo v programih z dodatno strokovno po-
močjo in s prilagoditvami, ki jih izvajajo redne srednje šole ali zavodi za vzgojo
in izobraževanje. Programi vključujejo individualiziran pristop, prilagoditve v
pouku, dodatno strokovno pomoč ter posebne pravice, kot je pomoč sprem-

135