Page 106 - Meje vedenja

Katja Vrhunc Pfeifer

in vedenjskih veščinah ter povečano vključevanje staršev v vzgojo in podpor-
ne dejavnost (McConaughy in Ritter, 14; Lane idr., 13).
Različne metode in tehnike, ki so na voljo za detekcijo čustvenih in vedenj-
skih motenj pri otrocih, vključujejo več pristopov, ki temeljijo na opazovanju,
fizioloških meritvah, uporabi vprašalnikov, nevrofizioloških metodah, oceni
motoričnih sposobnosti in uporabi tehnologije. Pri opazovanju vedenja otrok
so posebej učinkovite standardizirane opazovalne lestvice. Poleg tega je po-
membno opazovanje odzivov otrok na specifične situacije. Fiziološki odzivi,
kot je merjenje srčnega utripa, se uporabljajo kot objektivni kazalniki anksioz-
nosti, medtem ko analiza sline omogoča identifikacijo bioloških markerjev, kot
je sialična kislina, kar je posebej pomembno pri otrocih z avtizmom (Demirci
idr., 19). Vključitev vprašalnikov, npr. detekcijske lestvice DetectaWeb (Rodrí-
guez idr., 17; Piqueras idr., 1), ter samoporočanja otrok o lastnem stanju
dodatno prispevata k prepoznavanju težav. Med nevrofiziološke metode
spadajo avditorni možganski odziv (angl. auditory brainstem response – ABR),
ki omogoča oceno nevrološkega delovanja, kar je bilo potrjeno pri otrocih z
avtizmom (Othman idr., ). Povezave med razvojem prstnih odtisov in ve-
denjskimi značilnostmi sta raziskala tudi Palak Janiani in Erulappan Mg Subra-
manian (3). Prav tako je vedenjske težave mogoče oceniti skozi motorične
sposobnosti otrok (Uesugi idr., 15). Tehnološki napredek omogoča uporabo
akcelerometrov za merjenje telesne aktivnosti in prepoznavanje sedentarnega
vedenja (Jurado-Castro idr., ; Jurado-Castro idr., ), prav tako pa sple-
tne platforme, kot je DetectaWeb, zagotavljajo dostopne rešitve za zgodnje
prepoznavanje obravnavanih težav (Rodríguez idr., 17; Piqueras idr., 1).4
Zgodnje odkrivanje čustvenih in vedenjskih motenj je ključnega pomena,
saj omogoča pravočasno intervencijo in preprečevanje nadaljnjega poslab-
šanja težav. Kombinacija različnih metod, ki vključujejo klinične, biološke,
pedagoške in tehnološke pristope, prispeva k celostnejši in natančnejši oce-
ni otrokovih potreb. Tak pristop zagotavlja zgodnjo identifikacijo težav in
omogoča personalizirane intervencije, ki izboljšujejo dolgoročne izide otrok
z motnjami v duševnem zdravju in razvoju. Identifikacija namreč vključuje
poglobljeno oceno otrok, pri katerih je opazovanje/zaznavanje/detekcija
pokazalo/pokazala potencialne težave. Vključuje orodja, kot so opazovanja,
strukturirani intervjuji s starši, z učitelji in otroki ter ocenjevalne lestvice za
specifična vedenja (npr. agresija, tesnoba, izolacija). Namen tega procesa je

4 Kljub zavedanju, da gre za metode in tehnike, uporabljene na različnih strokovnih področ-
jih, jih navajamo kot zanimivost in prikaz njihove raznovrstnosti pri detekciji ter identifikaciji
odklonov na področju vedenja in čustvovanja. Raznovrstnost pa lahko prinaša tudi pasti, zlasti
pri objektivnosti interpretacij pridobljenih podatkov, in različne poglede znotraj strok.

16