Page 266 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

10 Interpretacija in razprava
uspešnosti komuniciranja v globalnih projektnih timih, čemur pritr-
jujejo udeleženci v raziskavi. Trditev eden od udeležencev v raziskavi
celo nadgradi z mnenjem, da svetovna ekonomija temelji na medkul-
turnem komuniciranju v univerzalnem jeziku: »Ekonomija teče na sla-
bi angleščini.« Iulia Dumitraşcu-Băldău in Dănuţ Dumitraşcu (2019)
ter Susan L. Luck in Stephanie Swartz (2018) angleškemu jeziku kot
najpogosteje izbranemu univerzalnemu jeziku mednarodnega sodelo-
vanja dodajajo še kitajskega.
Kot glavno težavo sodelovanja različnih kultur pri globalnih projek-
tih so udeleženci v raziskavi tako izpostavili pomanjkanje znanja sku-
pnega jezika, najpogosteje angleškega. Kitajski udeleženci v raziskavi
so ob tem poudarili naraščajoč delež angleško govorečega prebivalstva
na Kitajskem, ki ga dejavno spodbuja tamkajšnji izobraževalni sistem
in pripomore k odpiranju kitajskega trga ostalemu svetu. Tudi v prime-
ru izbranega globalnega projektnega tima je bil uradni jezik sporazu-
mevanja članov angleščina, ki ni bila materni jezik nobenega od članov
tima. Tovrstno vzpostavitev univerzalnega jezika pri globalnem pro-
jektu predlagajo tudi Timothy Kayworth in Dorothy Leidner (2000),
Anne Powell, Gabriele Piccoli in Blake Ive (2004), Binder (2007, 2), Qiu
Wang idr. (2018) ter Iulia Dumitraşcu-Băldău in Dănuţ Dumitraşcu
(2019). Angleški jezik je služil predvsem za sporazumevanje dislocira-
nih članov tima, medtem pa so se člani tima, ki so delovali na isti loka-
ciji, običajno sporazumevali v maternem jeziku.
V empiričnem delu smo zaznali tudi prizadevanja slovenske enote
organizacije za ohranjanje internega komuniciranja v maternem jezi-
ku, ki sovpadajo s stališčem Qiu Wang idr. (2018), ki opozarjajo na ko-
čljivost procesa standardizacije jezika v organizacijah. Evropski člani
izbranega globalnega projektnega tima so poročali o nekoliko slabšem
znanju angleškega jezika kitajskih članov, ki je predvsem v začetni fazi
projekta oviralo komuniciranje. Na verjetnost pojava komunikacijskih
šumov ob standardizaciji jezika opozarjata tudi Margaret Oertig in
Thomas Buergi (2006). Ob tem Jane Kassis-Henderson in Leena Lo-
uhiala-Salminen (2011), Helene Tenzer, Markus Pudelko in Anne-Wil
Harzing (2014) ter Carolin Debray in Helen Spencer-Oatey (2019) opo-
zarjajo, da se slabše znanje jezika članov tima negativno odraža v hi-
trosti in kakovosti vzpostavljanja zaupanja v timu.
Vendar pa so člani izbranega globalnega projektnega tima ob tem
dodali, da se je s trajanjem sodelovanja članov izbranega globalnega
projektnega tima uspešnost komuniciranja v timu izboljšala. Sled nje

266