Page 252 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 252

10  Interpretacija in razprava
                mi (Harley 2011), zato predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti ko-
                municiranja v globalnih projektnih timih (Bergiel, Bergiel in Balsmeier
                2008; Lee-Kelley in Sankey 2008; Anantatmula in Thomas 2010; Dubé
                in Katane 2017).
                  Pomen IKT za komuniciranje v globalnih projektnih timih sta po-
                magali izpostaviti predvsem dve izredni družbeni situaciji, najprej epi-
                demija SARS-a v letu 2003 (Lee-Kelley in Sankey 2008), nato pa pande-
                mija koronavirusa v letih 2019–2022, ko je bilo osebno komuniciranje
                v družbi dlje časa onemogočeno. Vendar pa je med obema dogodkoma
                preteklo skoraj dvajset let in je zato pri njuni obravnavi treba poudariti
                bistvene razlike v stopnji razvoja IKT in razpoložljivosti komunikacij-
                ske infrastrukture. Medtem ko se je v letu 2003 virtualizacija komu-
                niciranja zaradi splošno nižje stopnje razvoja IKT in pomanjkljive in-
                frastrukture zdela le kot začasna alternativa osebnemu komuniciranju,
                se je v letu 2022 razmerje moči spremenilo. Virtualno komuniciranje
                dandanes postaja vse enakovrednejša alternativa osebnemu komuni-
                ciranju, kar priznavajo tudi Gassmann in Zedtwitz (2003) ter Lucy L.
                Gilson idr. (2015).
                  Med raziskavo smo identificirali številne prednosti in slabosti obeh
                oblik komuniciranja, marsikatere so bile predhodno že izpostavljene v
                razpoložljivi literaturi. Težko govorimo o absolutni prevladi ene vrste
                komuniciranja, tako da glede na rezultate raziskave menimo, da je za
                komuniciranje v globalnih projektnih timih najboljša hibridna rešitev,
                ki vključuje tako osebno kot virtualno komuniciranje. Pri tem pa je delež
                virtualnega komuniciranja dandanes višji kot kadar koli prej. Strinjamo
                se tudi s stališčem Gaudesa idr. (2007) ter Jane Webster in Williama J.
                K. Wonga (2008), da z napredkom tehnologije meja med tradicional-
                nim in globalnimi projektnimi timi postaja vse bolj zabrisana.
                  Kot najpogosteje uporabljano IKT v izbranem projektnem timu smo
                zaznali elektronsko pošto, mobilni telefon in Microsoft Teams oz. vir-
                tualne konference, kar se sklada z ugotovitvami Christiana Bülla, Silke
                Palkovits-Rauter in Monike Beata Szabo (2019). Preglednica 10.1 pri-
                kazuje primerjavo lastnosti prepoznanih ključnih kanalov v izbranem
                globalnem projektnem timu.
                  Ena od ugotovitev je, da kljub nenehnem razvoju tehnologije, ki po-
                nuja nove in nove možnosti komuniciranja, elektronska pošta ostaja
                še vedno aktualna (Panteli, Yalabik in Rapti 2018; Ward in Given 2019).
                  Večinoma so udeleženci v raziskavi kot najboljši in najpriljubljenej-
                ši komunikacijski kanal sicer izpostavili osebno komuniciranje, ven-


                            252
   247   248   249   250   251   252   253   254   255   256   257