Page 17 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Uvod 1
virtualnim komuniciranjem na projektih, ki ne zahtevajo intenzivnega
komuniciranja in uporabljajo splošno dostopne tehnologije. Medtem
ko se v praksi uporabljajo številna sodobna komunikacijska orodja, se
raziskovanje še vedno omejuje na konvencionalna, torej raziskovanje v
tem pogledu ne dohaja prakse.
Kulturni in institucionalni vidiki ter njihova vloga v projektnem ma-
nagementu so deležni manj pozornosti raziskovalcev (Henrie in Sousa-
-Poza 2005; Shore in Cross 2005; Ainamo idr. 2010; Huang 2016; Hen-
derson, Stackman in Lindekilde 2018) in imajo potencial za prihodnje
raziskave (Büll, Palkovits-Rauter in Szabo 2019). Obstajajo številne
raziskave o virtualnem komuniciranju in medkulturnem komunicira-
nju, vendar le malo raziskav o virtualnem medkulturnem komunicira-
nju (Jarvenpaa in Leidner 1999). Management medkulturnih timov je
sodoben fenomen z omejenimi teoretičnimi osnovami (Rodrigues in
Sbragia 2013), zato manjkajo znanstvene metode za obravnavo kultur-
nih vidikov projektnega managementa (Huang 2016).
Med pregledom obstoječe literature na področju internega komuni-
ciranja v globalnih projektnih timih smo v raziskovanju zaznali tako
vsebinsko kot metodološko vrzel. Vsebinsko vrzel utemeljujemo z
zaznanim pomanjkanjem raziskav, ki bi poglobljeno in celostno obrav-
navale proces internega komuniciranja v globalnih projektnih timih,
tako v avtomobilski industriji kot v ostalih panogah. Treba bi se bilo
namreč bolj poglobiti v vlogo komuniciranja pri ustvarjanju, ponov-
nem ustvarjanju in spreminjanju projektov (Ziek in Anderson 2015).
Ochieng (2008) nadalje spodbuja k raziskovanju na področju razvoja
smernic in strategij za učinkovito komuniciranje v večkulturnih pro-
jektnih timih. Potrebne so raziskave, ki komuniciranje dojemajo kot
družben proces in ne le kot instrumentalen proces dostave informacij
(Winter idr. 2006); šlo bi torej za preklop na perspektivo empiričnega
družboslovnega raziskovanja, ki lahko zajame edinstven, kompleksen
in časovno omejen proces interakcij ter projektnega managementa
(Söderlund 2004). Metodološko vrzel utemeljujemo z odsotnostjo kva-
litativnih raziskav na obravnavanem področju, kot so študije prime-
rov ali etnografske raziskave. Etnografske raziskave na obravnavanem
področju tako nismo zasledili. Tudi Karolina Muszyńska (2021) kljub
številnim empiričnim raziskavam na obravnavanem področju pogreša
terenske raziskave praktičnih primerov. Obstaja tudi zelo malo razi-
skav, ki bi ponudile poglobljeno analizo zabeležk komuniciranja (Gil-
son idr. 2015).

17