Page 15 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Uvod 1
menta pozna, vendar ne naslavlja posebnih potreb globalnih projektov
in njihovega managementa (Söderlund 2004; Binder 2007, 8). Wenche
Aarseth, Asbjørn Rolstadås in Bjorn Andersen (2013) tako menijo, da
so globalni projekti v primerjavi z drugimi temami s področja projek-
tnega managementa slabo raziskani. Obstoječa literatura s tega pod-
ročja se predvsem osredotoča na sisteme, načrtovanje, organiziranje,
nadziranje, procese in postopke. V dosedanjem raziskovanju je premalo
poudarka na soočanju z organizacijskimi izzivi, komuniciranju in skrbi
za medsebojne odnose (Aarseth, Rolstadås in Andersen 2013). Lippet in
Dulewicz (2017) zaznata vrzel v raziskavah o dejavnikih uspešnosti pro-
jektnih timov. Raziskovanje se osredotoča predvsem na uspešnost pro-
jekta s časovnega in stroškovnega vidika ter z vidika kakovosti, manj pa
na človeške vidike uspešnosti (Bond-Barnard, Fletcher in Steyn 2018;
Zajac 2013). Raziskovanje globalnih projektov bi moralo biti vedno jas-
no povezano z globalnim projektnim timom (Mossolly 2015), saj sta
pojma neločljivo povezana (Anantatmula in Thomas 2010).
Mossolly (2015) predlaga, da se raziskovanje globalnih projektov
opre na temelje; torej najprej določi, katere značilnosti ločijo globalne
projekte do ostalih, ter nato osnuje temeljno opredelitev tega tipa pro-
jektov. Nadalje je treba določiti merila in dejavnike uspešnosti global-
nih projektov ter jih primerjati z merili in dejavniki pri ostalih projek-
tih. Raziskovanje projektov kot predmet iskanja in zajetja edinstvenih,
kompleksnih ter časovno omejenih procesov interakcij, organizacij in
managementa je produktiven pristop k podrobnejšemu razumevanju
sodobnih organizacij. Težava se pojavi, če ne bi bilo nikakršnega po-
vezovalnega člena med posameznimi projektnimi teorijami, saj bi to
pod vprašaj postavilo obstoj enotnega raziskovalnega področja. Zato
je pomembno stremeti k uravnoteženju med univerzalnimi in specifič-
nimi teorijami. Teorija projektov ne more biti zasnovana zgolj na em-
piričnem vpogledu, temveč mora vključevati tudi določeno teoretično
perspektivo. Tovrstne perspektive obstajajo na drugih raziskovalnih
področjih in bi jih veljalo preizkusiti tudi v kontekstu projektov, seveda
ob upoštevanju posebnosti slednjih kot empiričnih entitet (Söderlund
2004). Raziskovalci morajo za oblikovanje specifičnih teorij in razisko-
valnih metod na področju projektnega managementa torej poskusiti
aplicirati teorije z drugih raziskovalnih področij (Söderlund 2004; He-
nrie in Sousa-Poza 2005; Hacker idr. 2019).
Interno komuniciranje je ključna spremenljivka uspešnosti organi-
zacij, ki vpliva na vključevanje zaposlenih in doseganje ciljev ter torej

15